Nedelja, 29. 3. 2020, 13.10
4 leta, 7 mesecev
Tako boste med izolacijo preprečili prenajedanje in kopičenje kilogramov #video
Ko smo čez teden še hodili v službo, smo zjutraj pojedli zajtrk, čez nekaj ur je bilo na vrsti kosilo, zvečer, ko smo se vsi družinski člani po službi, šoli, vrtcu ter popoldanskih aktivnostih končno zbrali doma, smo pripravili večerjo. In če smo bili pridni ter se držali pravil zdravega prehranjevanja, smo vmes pojedli še dopoldansko in popoldansko malico.
A to je bilo v času, ko nismo imeli hladilnika ves čas na dosegu roke. In ko nismo bili v stresu ter zaskrbljeni, tako kot so mnogi zdaj, v času svetovne pandemije novega koronavirusa. Zdaj pa verjetno marsikdo skozi dan pogosto odtava do hladilnika in kaj na hitro vrže v usta. Ali pa si privošči veliko bolj konkretne malice oziroma obroke. Pa čeprav morda sploh ni zares lačen in prigrizka v obliki kakšne sladkarije ali sendviča ne bi potreboval.
Nutricionisti portala Health so zato za čas izolacije pripravili pet nasvetov, kako se izogniti prenajedanju oziroma kopičenju dodatnih kilogramov:
1. Obedujte po urniku
Naredite si urnik dneva, v katerega boste poleg dela od doma, šolanja otrok in skrbi za gospodinjstvo vključili tudi ure posameznih obrokov. In predvidenih ur prehranjevanja se potem držite.
Če le gre, imejte v načrtu pet obrokov: poleg zajtrka, kosila in večerje še dopoldansko in popoldansko malico, ki naj bosta bolj lahki – na primer jogurt, sadje, pest oreškov … Nikar pa vmes, izven predvidenih obrokov, ne hodite do shrambe po čokolado, čips, piškote ali druge redilne prigrizke.
Jejte hrano, bogato z vitamini in minerali, ne pozabite pa tudi na dovolj beljakovin in dobre maščobe.
2. Jejte uravnoteženo, da si zagotovite vse potrebne hranilne snovi
Hrana, ki se znajde na vašem krožniku, mora biti čim bolj raznolika. Poskrbite, da bodo vaši obroki čim bolj uravnoteženi in da bodo vašemu organizmu ponudili vse hranilne snovi, ki jih v časih, ko mora biti naš imunski sistem močen, možgani pa ostri in prisebni, še kako potrebuje.
Predvsem ne pozabite na beljakovine in dobre, nenasičene maščobe ter na sveže sadje in zelenjavo, ki vsebujeta vitamine in minerale za krepitev odpornosti. Med vitamini, ki so pomembni za dobro delovanje imunskega sistema, so vitamini A, C, D in E, med minerali pa cink in magnezij.
Prigrizkom ob računalniku, ki jih nenadzorovano grizljate, se odpovejte.
3. Sladke ali druge pregrehe si privoščite občasno
Ni treba, da se povsem odpoveste sladkim, slanim ali drugim pregreham, ki jih imate, kajti s popolno prepovedjo boste verjetno dosegli ravno obratni učinek od želenega. Na neki točki ne boste več zdržali in se boste zapodili v hladilnik oziroma shrambo ter si privoščili svoje pregrehe še več, kot bi si jo morda sicer.
Zato si dovolite dvakrat ali trikrat tedensko vseeno pojesti tisto, kar si vaše srce najbolj želi. Vse je namreč v doseganju ravnovesja in zmernosti, tudi zdaj, ko ste večino časa zaprti med štirimi stenami.
Raje kot sokove pijte navadno vodo.
4. Izogibajte se sokovom
Dodatne kalorije in nepotrebne količine sladkorja vase vnašate, če namesto navadne vode ali nesladkanega čaja pijete sadne sokove ali čaj s sladkorjem. Zato zdaj, ko ste večino časa doma, nikar navadne vode ne zamenjajte za druge, bolj kalorične in sladke pijače, kajti tudi to lahko prispeva h kopičenju odvečnih kilogramov v izolaciji. Poleg tega naše telo porabi ogromne količine energije, da sladkor predela.
Tudi po napitkih z umetnimi sladili nikar ne posegajte. Gre namreč za snovi, ki za naš organizem niso naravne in pretiravanje lahko vodi v nevšečnosti, kot so prebavne motnje (vetrovi in driska). Poleg tega so številne nedavne študije pokazale, da umetna sladila morda resda prelisičijo naše možgane, ne prelisičijo pa naše presnove, ki še vedno zahteva neko bolj konkretno, bolj kalorično hrano, zaradi česar lahko posledično na koncu pojemo še več kot bi sicer.
Če ste v stresu, se ne zatekajte v hladilnik, temveč najdite druge načine sprostitve napetosti.
5. Razlikujte med dejansko in čustveno lakoto
V stresnih časih, kot je vsekakor tudi to negotovo obdobje izolacije, je včasih težko razlikovati, ali si hrane želimo zato, ker smo dejansko lačni, ali gre zgolj za tako imenovano čustveno prenajedanje, kjer se k hrani zatečemo zaradi čustvene stiske oziroma slabega psihičnega počutja.
Zato je pomembno, da se znate v takšnih trenutkih, ko hlepite po svojih najljubših živilih, toliko umiriti, da boste lahko realno ocenili, ali gre za dejansko (fizično) ali za čustveno lakoto. Razlika je pravzaprav povsem očitna – pri dejanski lakoti so prisotni tudi fizični pokazatelji, ki jih dobro poznate: kruljenje in boleča praznina v želodcu.
Da se zaradi stresa in skrbi ne boste prenajedali, je pomembno tudi to, da obroke pojeste zbrano in se v trenutku, ko obedujete, res posvetite zgolj in samo temu. Vmes ne glejte televizije, ne berite elektronskih sporočil, ne opravljajte klicev – v tem primeru boste namreč kar jedli in jedli in sploh ne boste zaznali, da ste bili pravzaprav že zdavnaj siti.
5