Umrl je avtor znamenite skladbe iz Cvetja v jeseni

Urban Koder je bil skladatelj brez formalne glasbene izobrazbe, končal je študij medicine v Ljubljani, delal je kot zdravnik, a ga je usoda pripeljala v glasbo. Pri 13 letih se je preizkusil pri Veselih beračih, trobento pa je nato, ne veliko starejši, že leta 1945 igral v prvi zasedbi Plesnega orkestra. Bil je vodja Ljubljanskega jazz ansambla, ki je posnel prvo džezovsko ploščo v povojni Jugoslaviji, in eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega jazz festivala, pozneje tudi Ljubljanskega jazz festivala.

"Bil je odličen trobentač. Kot čuten opazovalec časa in ljudi se je trobenti povsem predal. 'Džez je bil tedaj glasba svobodnega sveta,' je dejal. 'Igrali smo ga zato, da bi bil svet lepši.' Razigran, razgledan in radoveden je igral s Henrijem Mancinijem in Louisom Armstrongom. V našem prostoru je delal z največjimi imeni vseh generacij, od Bojana Adamiča do Nuške Drašček," so pred mesecem dni zapisali v uradu predsednika republike Boruta Pahorja, ki je Kodru takrat podelil srebrni red za zasluge.

Predsednik Borut Pahor je decembra Kodru podelil srebrni red za zasluge, prevzela ga je skladateljeva žena Helena Koder. Foto: STA ,

Urban Koder je napisal glasbo za številne otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave. Ustvaril je glasbo za 20 celovečernih filmov, štiri dokumentarce, deset televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov ter avtorsko glasbo, ki jo je izvajal njegov Ljubljanski jazz ansambel.

Podpisal je tudi približno sto šansonov. Njegov opus šansonov je, kot je zapisano v utemeljitvi "veličastna kulturna dediščina slovenske ustvarjalnosti - je preplet najboljših glasbenih interpretacij z vrhovi slovenske besede, kot so Janez Menart, Ervin Fritz in Milan Jesih".

Njegovo najbolj znano delo je pesem Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča. "Če bi Urban Koder napisal samo glasbo za film Cvetje v jeseni, bi se še vedno uvrstil med velikane slovenske glasbe. Če bi odigral zgolj trobento v radijskem avizu Lahko noč, otroci, bi bil ikona pravljičnih večerov slovenskih otrok in njihovih staršev," so decembra še zapisali v Pahorjevem uradu.

Koder je leta 1992 prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.