Ponedeljek, 27. 2. 2023, 14.42
1 leto, 1 mesec
Mladenič na Savinjskem našel starorimski zaklad #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,58
4
Lani septembra so arheologi začeli izkopavanja, pri tem pa so si pomagali z detektorjem kovin.
V Pokrajinskem muzeju Celje so odprli razstavo z naslovom Ljubija – zaklad pod skalo, v kateri so razstavljeni rimski novci in drugo orodje, ki datirajo v obdobje 4. stoletja. Leta 2020 jih je v vasi Ljubija v okolici Mozirja našel Aljaž Lednik, ki je za zaklad izvedel od babice.
Mladeniču iz Sevnice Aljažu Ledniku je babica pripovedovala o skritem zakladu, ki naj bi bil zakopan v okolici njihove dvesto let stare domačije v vasi Ljubija v bližini Mozirja. Fantu sta se pripoved, ki se je prenašala iz roda v rod, in misel na to, da se v okoliški jami skriva zaklad, zdela zanimiva, zato se je sam lotil iskanja, je poročal portal 24ur.
"Moja babica je omenjala neko legendo, da naj bi bili v posodi zakopani kovanci. Legenda je govorila, da je sto metrov stran od brvi, ki je v bližini babičine hiše, zakopan zaklad, zato sem se, ker me je že od malega zanimala zgodovina, avgusta 2020 odločil, da grem v to jamo. Na vhodu v jamo sem z motiko okopaval in praktično pod površjem našel rimski kovanec, ki sem ga prepoznal," je za Siol.net povedal najditelj Aljaž Lednik, danes 20-letni študent, ki se je odločil, da bo preiskal okolico hiše, ki stoji v skalnati soteski potoka Ljubija.
Razstavo si je v Pokrajinskem muzeju v Celju ogledal tudi najditelj predmetov Aljaž Lednik
"Na koncu sem našel 25 kovancev, pod njimi pa pet kosov orodja ter tri manjše konce lončenine," je povedal Lednik. "Lončenino je zelo težko videti, sploh če je ne poznaš, prav tako je bilo težko videti kovance. Zdelo se mi je najbolj etično, da najdbo odnesem v muzej," je še povedal najditelj. Izredno zanimivo se mu zdi, da se je legenda, o kateri so govorili že vrsto let, izkazala za resnično in da je sam našel zaklad.
Njegova babica točne lokacije zaklada ni poznala, zato zaklada tudi nikoli ni aktivno iskala.
Jame, kjer je mladenič odkril najdbo, danes ni več
Zaradi gradnje kolesarske poti in nove ceste med Velenjem in Mozirjem so morali jamo in del vzpetine odstraniti. Jama leži na nasproti babičine domačije, zato se je Aljaž odpravil do nje in se preizkusil v iskanju. Poleg jame sta v njeni bližini še dve manjši votlini, a v njiju tudi zaradi težke dostopnosti ni vstopil. Novce, orodje in lončevino je našel v drugi jami, ki leži nekoliko bolj levo in je bila videti precej večja in zaraščena, kot nekakšen pomol.
Jama je bila težje dostopna, saj leži ob cesti, zato so jo težje opazili naključni mimoidoči, a mladenič se je odločil, da bo zaklad skušal najti prav v njej. Nekajkrat je pogrebel po zemlji in našel kovance, orodje in odlomke lončenine, skupno pa je odkril 25 bronastih novcev in železno orodje za obdelavo lesa. Ko je odkril najdbo, se je odločil, da bo kontaktiral muzej in najdbo izročil arheologom in Pokrajinskemu muzeju Celje.
Sto metrov od brvi naj bi bil po legendi skrit zaklad.
Kasneje so se z muzejem dogovorili še za nagrado, ker so se tudi na ministrstvu za kulturo odločili, da bodo poštenega najditelja nagradili. Kmalu po tem, ko je Lednik najdbo izročil arheologom, so na ogled jame odšli še celjski arheologi, ki so se hitro lotili dela, saj je bila jama zaradi razširjanja ceste, širitve območja in odkopavanja terena načrtovana za rušenje. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) se je z izvajalcem gradbenih del zato dogovoril, da jih bodo, preden se bodo lotili gradbenih posegov, o njih obvestili, je poročal portal 24ur.
Arheologi sozačeli izkopavati lani septembra
Lani septembra so arheologi začeli izkopavanja, pri tem pa so si pomagali z detektorjem kovin. Najprej so morali v jami očistiti dostop, na koncu pa so poleg 25 novcev, ki jih je odkril Aljaž, našli še 40 drugih. Poleg tega so se v preteklosti v jami najverjetneje igrali otroci, ki so v njej tudi kurili in tako deloma poškodovali zaklad, je povedala kustosinja in arheologinja celjskega pokrajinskega muzeja Maja Bausovac.
V Pokrajinskem muzeju Celje so o najdbi pripravili tudi krajši film. Pogledate si ga lahko tukaj:
Kot so ugotovili arheologi, najdba izhaja iz časa 4. stoletja po Kristusu, saj najmlajši novec iz te zakladne najdbe izhaja iz časa rimskega cesarja Gracijana, to pa pomeni, da je bil tam najverjetneje zakopan med letoma 378 in 383. Kustosinja je dodala, da arheologi najdbo kot celoto vedno datirajo po najmlajši najdbi.
Domnevajo, da je predmete zakopal izdelovalec sodov
Kot domnevajo arheologi, so v tistem času v tej jami ljudje tudi bivali, zaklade pa so v njej najverjetneje skrili pred vpadi barbarov (Goti in njihovi zavezniki), ki so v tem času ropali in pobijali na tem območju. Domnevajo, da je zaklad zakopal izdelovalec sodov, saj so poleg novcev odkrili orodje za tesanje desk, zagozdo za cepljenje, dleto za utore in druge predmete, ki jih je zakopal njihov lastnik, poleg tega pa tudi novce v vrednosti današnjih dveh povprečnih mesečnih plač (okoli tri tisoč evrov).
Najdba se časovno ujema z najdbami iz poznorimskega groba na Mariborski cesti v Celju leta 2003. Posoda, ki so jo našli ob izkopavanju, pa je najverjetneje služila shrambi novcev, saj ima premaz in "bradavičaste izboklinice" ter na dnu široko razpoko, kar kaže na to, da najverjetneje ni služila hrambi tekočin, ampak recimo novcev.
Razstava v muzeju je začasna
Razstava z naslovom Ljubija – zaklad pod skalo, ki je razstavljena v celjskem pokrajinskem muzeju, je začasna, razstavljena bo, dokler bodo predmeti zdržali, je povedala arheologinja. Železo še ni do konca restavrirano in lahko se zgodi, da to začne ponovno razpadati.
4