Krap, katera riba je že to?

V moji družini je ena najzabavnejših ribjih anekdot povezana s krapom. Moja mama ne mara rib. Ne jé jih, pripravlja jih le, če je nuja. Nekoč davno davno tega pa je moj oče domov prinesel podarjenega krapa. Ker je žival po urah zunaj vode še občasno zadihala – kar pri krapih ni nič nenavadnega –, je ribo vrgel v kad. Ko se je moja mama vrnila domov, jo je ob pogledu na ogromno, tolsto ribo, ki je čofotala po kadi v kopalnici, skoraj zadela kap. Nazadnje je nista pojedla, temveč jo vrgla v bližnjo Ljubljanico.

Za kitajsko novo leto ali za začetek posta Krap je res nenavadna riba. Mimogrede, doseže lahko do 40 kilogramov in starost do sto let. A čeprav v več kulturah, od Judov, Vzhodnih Evropejcev do Kitajcev in Japoncev, velja za simbol sreče in čeprav so krapi vedno na voljo v ribarnici, jih jemo izjemno redko. Letošnji kulturni praznik je zato morda dober izgovor za krapa. Ta podaljšani konec tedna, natančneje v ponedeljek, se namreč začne kitajsko novo leto, v sredo pa še velikonočni post. V obeh primerih je ena od obveznih jedi krap.

Kitajci so prepričani, da bodo, če so v preteklem letu prihranili dovolj, da si lahko kupijo veliko ribo, v novem letu zaslužili še več. Podobno verjamejo tudi Japonci, kjer je krap, še posebej krap koi, ultimativni simbol sreče.

Krap je tudi tradicionalna poljska božična jed in legenda o času komunizma pripoveduje o tem, kako so po dvoriščih starih hiš Krakova pred božičem v sodih plavali krapi in je cvetel komunistični črni trg.

Ocvrt, pečen ali v pekoči omaki? Če vprašate mene, ima krap čuden, za ribo nenavaden okus. Če se je debelil v kalni vodi, ima lahko okus po zemlji. V resnici sploh nima okusa po ribi, temveč po … krapu. Zelo razširjena oblika priprave krapa je cvrtje. A potem je še bolj masten, kar je že sam po sebi. Če ga pečete celega v pečici, na mizi postrežete ogromno, nič kaj atraktivno "riburino". Osebno mi je zato najbolj všeč narezan na kotlete in skuhan v omaki, če je mogoče, v pekoči omaki.

Na tak način lahko te dni z njim slavite kitajsko novo leto in 40 dni velikonočnega posta.

Krap z rdečim vinom

krap 2 čebuli 10 dag masla 4 rdeče paprike 10 dag šampinjonov 2 dcl rdečega vina žlica pekoče mlete paprika žlica moke lovor zrna poper sol

Krapa dobro sperite, mu odrežite glavo in rep ter ga narežite na kotlete. Glavo in rep (lahko tudi manjše kotlete, tiste z zadnjega dela ribe) dajte v vodo, posolite, dodajte lovorjev list, nekaj zrn popra, prelijte z vodo in skuhajte v ribjo osnovo. Maslo položite na dno pekača (najbolje glinenega) in nanj položite na tanke kolobarje narezano čebulo. Na te položite posoljene ribje kotlete, nanje pa na tanke kolobarje narezano papriko (najboljša je sladka rog paprika, a tudi babura je primerna) in na drobno nasekljane šampinjone. Če niste ljubitelji gob, jih lahko tudi izpustite. Vse skupaj prelijte z ribjo juho, toliko, da je ta prst nad sestavinami.

Pokrijte z aluminijasto folijo in pecite pol ure na 180 stopinjah Celzija. V vino vmešajte žlico moke in pekoče paprike ter vse skupaj prelijte čez ribo. Še petnajst minut pecite odkrito, da dobite precej gosto omako z ribo.

Tako pečenega krapa postrezite s kuhanim krompirjem ali samo s kruhom.