Nedelja, 24. 11. 2019, 20.29
4 leta, 5 mesecev
Avstrijec, ki mu je v svetu uspelo z vinom iz Haloz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,66
2
Michael Gross z ženo Mario v Halozah, kjer pridelujeta vrhunska vina, ki pobirajo mednarodna priznanja.
"Haloze so eno najbolj zanimivih vinorodnih območij na svetu," je prepričan Michael Gross, Avstrijec, ki se je zaljubil v haloške griče. Tam prideluje vina, ki v zadnjih nekaj letih pobirajo prestižna mednarodna priznanja.
Michael Gross od mladih nog živi z vinom, prihaja pa iz znane vinarske družine Gross iz avstrijske Štajerske. Njihova družinska klet, kjer vino pridelujejo že več kot stoletje, je v Ratschu, Račanah po slovensko, le streljaj od slovenske meje, in Michael je z bratom Johannesom in očetom Aloisom že od nekdaj pogledoval tudi proti slovenskim vinogradom. V zadnjih letih aktivno, saj so začeli vinograde v Sloveniji tudi kupovati.
Večina teh vinogradov je bila v Halozah in tam so se začeli prvič spogledovati s šiponom oziroma furmintom, ki je zdaj paradno vino Michaela Grossa v njegovi lastni kleti. Leta 2016 sta se namreč z bratom odločila, da se poslovno ločita, brat je prevzel družinsko klet v Avstriji, Michael pa je šel z ženo Mario na svoje - v Haloze.
"Haloze imajo potencial, le pravilno ga je treba izkoristiti"
"Haloze v vinskem svetu nimajo najboljše podobe, čeprav so iz te regije vedno prihajala odlična vina," je poudaril ob nedavni predstavitvi svojih vin v ljubljanski vinoteki eVino, "Haloze so zame eno najbolj zanimivih vinorodnih območij na svetu, imajo izjemen potencial, le pravilno ga je treba izkoristiti."
Pravilno v tem primeru pomeni, da se je treba osredotočiti na pridelavo vin na najvišji ravni, je prepričan Michael. Svežih, osnovnih oziroma preprostih vin v njegovi kleti ni, vsa zorijo v sodih - od tipične bele haloške zvrsti Haloze Blanc do sauvignona Colles in šipona oziroma furminta Iglič, fantastičnih "single vineyard" vin oziroma vin z ene lokacije.
Platinaste medalje za haloška vina
Da se ni motil, ko je vse stavil na Haloze, je Michael dokazal že skoraj takoj. Lani je namreč s sauvignonom Colles 2015, pridelanem v prvem vinogradu, ki ga je družina Gross kupila v Halozah, odnesel platinasto medaljo na prestižnem mednarodnem ocenjevanju Decanter, letos je ta uspeh ponovil s furmintom Iglič 2016.
In prav furmint je sorta, na katero Michael stavi. Sam je že dokazal, da je iz nje mogoče pridelati veliko vino, in prepričan je, da je to edina prava pot. "Furmint je kot renski rizling, zanimiv je le na najvišji ravni. Ne razumem, zakaj bi kdo iz njega prideloval osnovno vino, ker je v tem primeru nezanimiv, prazen," je dejal.
Edini način, da lahko haloško vinarstvo preživi
Nasploh je prepričan, da bi se morali haloški vinarji osredotočiti na pridelavo vrhunskih, ne pa cenenih vin, ki mečejo slabo luč na celotno območje. "Ljudje mi pravijo, da so moja vina draga za Haloze, a mislim, da haloško vinarstvo preživi le tako," je poudaril, "v Halozah so vinogradi strmi in zahtevajo ogromno ročnega dela. Če hočeš pridelati vrhunsko vino, to prinese tudi visoke stroške."
Čeprav je njegova klet še vedno relativno nova, s prodajo nima težav, njegova vina so praviloma razprodana. Prodaja jih v 17 držav po vsem svetu, njegovi glavni trgi so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, ZDA in Japonska, v ponudbo so ga uvrstile nekatere najbolj znane restavracije na svetu. Njegov furmint Gorca 2016, pridelan v treh haloških vinogradih, so na primer točili v sloviti newyorški restavraciji Le Bernardin. Seveda pa si Michael želi, da bi ga (še) bolje spoznali tudi Slovenci. Ne nazadnje namerava na tej strani meje tudi ostati - z družino si bodo dom namreč ustvarili pri Šentilju.
Oglejte si še:
2