Petek, 17. 5. 2024, 22.29
6 mesecev, 1 teden
Ocena filma Unfrosted
Unfrosted: Je Seinfeld res bolj prijazen od Hitlerja?
Unfrosted je režijski prvenec enega najslavnejših komikov, Jerryja Seinfelda, ki ima v njem tudi glavno vlogo. Gre za komedijo, ki je postavljena v 60. leta prejšnjega stoletja, v kateri spremljamo tekmovalnost dveh proizvajalcev žitaric, ki pripravljata revolucijo v zajtrku – žepke s sadnim polnilom.
Žanrsko je film komedija, vendar ni prav zares smešen. Kljub najverjetneje visokemu proračunu in množici zvezdnikov Jerryju Seinfeldu ne uspe ustvariti zanimive zgodbe, prepričljivih junakov ali smešnih šal. Pravzaprav v glavni vlogi še potencira težavo, saj je kljub desetletjem izkušenj pred kamero še zmeraj videti, kot da komaj zadržuje smeh ne glede na sceno, v kateri igra. A glavna težava je v zapletu, ki ga Seinfeld skuša narediti meta- oziroma postmodernega skozi predelave/parodije scen iz klasičnih filmov in v res slabo domišljeni potezi tudi aktualnih političnih dogodkov.
Poglejte napovednik:
Vesoljske ambicije
Seinfeld igra Boba Cabano, vodjo trženja v velikanu Kellogg’s, ki trenutno žanje vrhunske uspehe in pobira nagrade, a se začne zavedati, da konkurenčno podjetje Post pripravlja novo poslastico za zajtrk, ki bi jih lahko uničila. Tako stopi v stik z nekdanjo vodjo razvoja Donno Stankowski in skupaj zbereta ekipo, ki naj bi postavila nove paradigme glede prehrane za zajtrk. Ko se dvoboj med Postom in Kellogg’som stopnjuje, začne vplivati celo na mednarodno politiko, saj se vmešata tako ameriški predsednik Kennedy kot sovjetski generalni sekretar Hruščev, za nameček pa film obiščeta še zelo slavna oglaševalca iz Madison Avenue.
Osrednji okvir filma je vzet po legendarnem filmu Pravi fantje (The Right Stuff, 1983) o ameriškem vesoljskem programu, pri čemer se Seinfeld skozi prenos tega velikopoteznega projekta na žitarice trudi ustvariti parodijo, kar mu morda občasno celo uspe, vendar se hitro izgubi v naslednji šali, ki zgreši tarčo. Še najučinkovitejši je, ko zajadra v čisti absurd, denimo v sceni, ko med testiranjem umrlega člana ekipe pokopljejo tako, da v grob okoli krste nasujejo kosmiče in nalijejo mleko. A to seveda ni humor za vsakogar in seveda ne za ves film.
Hugh Grant je kot igralec, ki v oglasih za kosmiče upodobi Tigra Tonyja, je ena svetlih točk filma, vendar ga ustvarjalec ne izkoristi dovolj.
Fantomska grožnja politične korektnosti
Pred premiero Unfrosted je Jerry Seinfeld v intervjujih in drugih medijskih nastopih pogosto razglabljal o tem, kako so filmi izgubili svojo kulturno veljavo ter kako ni več prave komedije zaradi cenzure politične korektnosti in levice, kar se po ogledu filma zdi kot iskanje opravičil, zakaj je njegov film tako slab. Nobenega dvoma namreč ni, da je Unfrosted povsem njegova stvaritev, saj so trije soscenaristi (ki so z njim sodelovali že pri Čebeljem filmu) predvsem zagotavljali podporo, medtem ko je Netflix znan kot studio, ki se najmanj (premalo?) vtika v ustvarjalne procese. Film tako ni slab zaradi prej naštetih razlogov, temveč zaradi avtorja.
Medtem ko je serija Seinfeld tudi po vseh teh letih še zmeraj mojstrska komedija, je Seinfeldovo komično ustvarjanje po zaključku serije, večinoma na področju stand-upa, postalo bolj mlačno, predvsem pa je izgubil pristni stik z resničnim svetom (kar se milijarderjem neredko zgodi). Tako je pred leti že bentil čez s politično korektnostjo obremenjeno mladino, ki je izžvižgala njegovo šalo o gejih. Očitno od takrat še ni dognal ključnega sporočila, da šale, katerih ost je obrnjena proti šibkejšim članom družbe, niso smešne. Prav tako več kot očitno ni dojel političnih razmer v ZDA.
Mafijsko srečanje proizvajalcev kosmičev naj bi spominjalo na podobno sceno iz Botra, vendar je ta primerjava pravzaprav žaljiva.
Neumni delavci in druga raja
Ena ključnih parodij v filmu se namreč nanaša na napad Trumpovih privržencev na Kapitol 6. januarja 2020. V Unfrosted ta napad izvedejo stavkajoče maskote tovarne, ki jih skrbi izguba dela ob menjavi poslovne strategije (in tudi varnost pri delu), kar je prav zares primerljivo s številnimi legitimnimi stavkami v ZDA v zadnjih letih, nenazadnje tudi lanski stavki scenaristov in igralcev v Hollywoodu. Prikaz ljudi, ki se borijo za svoje pravice proti brezbrižnim kapitalistom in njihovim "bulšihterjem" (kot je Seinfeldov Cabana) kot pobesnelo, necivilizirano rajo, je žaljiv, Seinfeld pa ga dodatno omalovažuje, ko izpostavi, da je stavko sprožila mlekarska mafija (ne sprašujte), s čimer po eni strani vzpostavi povezavo med sindikati in mafijo, po drugi pa prikaže, da so delavci preveč neumni, da bi se sami spomnili boriti za svoje pravice.
Seinfeld nedvomno ni razmišljal o teh problematičnih povezavah, ki jih vzpostavi njegov film – pravzaprav je pri tem filmu več kot očitno, da sploh ni veliko razmišljal. Glavni fokus je bil zbobnati čim več zvezdnikov, da se pojavijo v čim absurdnejših stranskih vlogah. Tako poleg prej omenjenih srečamo še Hugha Granta, Melisso McCarthy, Amy Schumer, Jamesa Marsdena, Petra Dinklagea, Billa Burra, Jona Hamma, Dana Levyja, Maxa Greenfielda in številne člane več generacij zasedbe šova Saturday Night Live. To pa brez odlične zgodbe ni dovolj za dober film.
Seinfeldov vodja marketinga pogosto ustrahuje lik Hugha Granta, ga maltretira in mu ne omogoča varnih delovnih pogojev. Kljub temu je Grantov lik prikazan kot negativec.
Je Unfrosted vreden ogleda?
Ne. Film namreč zagreši naglavni greh vsake komedije: dolgčas. Absurden svet je majavo zgrajen in neprepričljiv, zaplet je nelogičen, saj se zgodba pogosto odvija v tri smeri naenkrat, ki se nato ne sklenejo v krasno celoto, temveč vse izkažejo za trivialne. Igralci so izgubljeni v nedodelanih likih in v interakcijah z Jerryjem, ki ima na ustih zmeraj nasmešek. Prepričljiva sta zgolj Bailey Sheetz in Eleanor Sweeney, ki igrata s sladkorjem zasvojena nepoboljšljiva otročaja, saj sta videti kot edina, ki sta se dejansko potrudila. Seinfeldu ni bilo treba narediti tega filma, lahko bi še naprej jezdil na valovih slave serije, tako pa je več kot jasno pokazal, kdo je bil njen dejanski kreativni "trust" – Larry David, ki je ravno prejšnji mesec na visoki noti zaključil svojo serijo Nikar tako živahno. No, Jerryju pa vseeno ostane izjava, ki mu jo je namenila soigralka iz Seinfelda Julia Louis-Dreyfus, ko ga je obiskala v njegovi pogovorni oddaji Comedians in Cars Getting Coffee: "Bolj prijazen si kot Hitler."
Režija: Jerry Seinfeld.
Igrajo: Jerry Seinfeld, Jim Gaffigan, Hugh Grant, Amy Schumer, Melissa McCarthy, James Marsden, Bill Burr, Jon Hamm, John Slattery.
Žanr: Komedija.
Dolžina: 97 minut.
Preberite še: