Vrt
Sobota, 7. 3. 2026, 13.27
19 ur, 39 minut
Kompost: kaj sodi vanj in kaj ne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Kompost vsebuje elemente, ki so nujni za dobro uspevanje rastlin – dušik, fosfor in kalij, poleg kemijskih pa izboljša tudi biološke lastnosti tal. Z njim namreč vnesemo v tla koristne organizme, ki so bistvenega pomena za rodovitnost tal in zdravje rastlin – bakterije, praživali, aktinomicete in glive.
Kompost je dragocena rastlinska snov, ki nastane z razpadanjem organskih odpadkov in se reciklira kot gnojilo, brez katerega si ekološkega vrtnarjenja oziroma kmetijstva ne moremo predstavljati. Rastlinski odpadki večinoma potrebujejo kakšno leto za razkroj, vendar pa ni dovolj, da organske materiale preprosto mečemo na kup. Nekateri nikakor ne sodijo na kompost!
Kakovosten kompost je na vrtu vreden zlata, saj njegova uporaba vpliva na teksturo tal. Tako bo v pretežno glineni prsti dodajanje izboljšalo dostopnost vode in zraka rastlinam, prst bo manj zbita in lažja za obdelavo. Kadar so tla bolj peščena, pa bo dodajanje komposta omogočilo boljše zadrževanje vode v tleh.
Kompost vsebuje elemente, ki so nujni za dobro uspevanje rastlin – dušik, fosfor in kalij, poleg kemijskih pa izboljša tudi biološke lastnosti tal. Z njim namreč vnesemo v tla koristne organizme, ki so bistvenega pomena za rodovitnost tal in zdravje rastlin – bakterije, praživali, aktinomicete in glive.
Nekateri organizmi v kompostu pomagajo zatirati patogene, ki se razširijo na rastlinah, s čimer se zmanjša potreba po uporabi kemičnih pesticidov.
Kaj dodajamo na kompost?
Pri kompostiranju je treba upoštevati nekaj pravil.
Za kompostiranje je primeren zeleni vrtni odpad, v to skupino sodijo odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože in lesni pepel (ne preveč).
Dodajamo tudi kuhinjske odpadke, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine (pred odlaganjem jih je dobro zdrobiti, da hitreje razpadejo), kavna usedlina, filter vrečke, papirnati robčki in brisače ter papirnate vrečke.
Dober kompost vsebuje uravnoteženo kombinacijo gradiv, iz katerih nastaja dušik, in tistih, iz katerih nastaja ogljik. Prva so običajno zelene barve ali pisana in mokra, druga pa so rjave barve in suha. To pomeni, da mora dober kompost vsebovati količino bioloških odpadkov teh dveh barv v razmerju 25–30 : 1, svetujejo v prispevku na Bodi eko. Kakovosten kompost lahko nastane le ob primerni zračnosti in vlagi, zato mu dodajamo papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja (ne preveč), v suši pa ga polivamo z vodo, da se ne izsuši.
Kaj ne sodi na kompost?
Ni treba poudarjati, da na kompost ne sodijo odpadki, ki se v okolju ne razgradijo (plastika, steklo, kovine, keramika ...), škodljivo pa je tudi odlaganje nekaterih snovi, ki sicer razpadejo.
To so ostanki rastlin z znaki bolezni, sveže pokošena trava, hrastovo in orehovo listje (vsebuje juglon, ki je strupen in škodljiv za nekatere rastline), mačji in pasji iztrebki, perutninski gnoj, večje veje, trnate veje, debel karton in reklamni papir, meso, ribe, mlečni izdelki ter kuhana hrana, naštevajo v Kmečkem glasu.
Prav tako na kompost ne sodijo maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk iz sesalcev, zdravila, žagovina obdelanega lesa in plenice.
Lupine citrusov in čebulni olupki ne sodijo na kompost, saj vsebujejo kislino, ki škodi v kompostu prisotnim mikroorganizmom in deževnikom ter tako zavira spreminjanje odpadkov v bogat dodatek zemlji. Če jih boste dodajali občasno, ne bo hude škode, večje količine pa raje odvrzite v zbiralnik za biološke odpadke.
