Vrt
Sobota, 24. 5. 2025, 20.08
3 ure, 8 minut
Če upoštevate te nasvete, z boleznimi solate ne boste imeli težav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Če boste pri gojenju solate upoštevali vsaj nekaj spodnjih nasvetov, bo vaš solatni pridelek zagotovo vsaj malo večji in boljši.
Solata velja za eno najpogostejših živil na slovenskem krožniku, saj si marsikdo ne predstavlja svojega jedilnika brez te vrtnine. S pridelavo te zdrave vrtnine običajno začnemo že zgodaj spomladi, želja po uživanju solate pa je pri ljubiteljih prisotna čez celo leto.
Spodnjih nekaj nasvetov vam lahko pomaga, da bo vaša solata še bolje uspevala in rastla še bujnejše in bolj zdravo.
Solato na vrt sejemo za česnom in čebulčkom, pred solato pa sejemo tudi bob in vrtni grah, piše na spletni strani zelenisvet. Solato lahko sejete, ko je temperatura zemlje ponoči ogreta na vsaj pet stopinj Celzija. Pri setvi je dobro uporabiti sveže seme, ki ni starejše od enega leta.
Pomembna je sadilna razdalja
Ponavadi je sadilna razdalja za krhkolistne solate med vrstami okrog 40 centimetrov in v vrsti približno 30 centimetrov. Mehkolistne solate pa lahko sadite nekoliko bolj skupaj. Ponavadi razdalje zmanjšate za dobrih pet centimetrov, svetujejo poznavalci vrtnin.
Solatnice najpogosteje ogrožajo bolezni, kot so solatna plesen, siva plesen in listna pegavost.
Solata obožuje redno zalivanje in rahlanje tal
Ker solata ne potrebuje posebno močnega gnojenja, pa je zato toliko hvaležnejša za redno rahljanje tal in zalivanje. Gredice, kjer gojite solato s kompostom ali drugim organskim gnojilom, gnojite pol manj kot paradižnik ali papriko. Za gnojenje solate se uporabljajo tudi mineralna gnojila.
Dobri in slabi sosedi solate
Solata se dobro počuti tudi ob paradižniku, kumarah, čebuli, jagodah, bučkah, cvetači, poru, zelju, korenčeku, zeleni in belušu. Poleg nje pa ji lahko družbo delajo tudi blitva, črni koren, drobnjak, kolerabica, ohrovt, pastinak, sladki komarček, meta in špinača. Poleg solate ne sadite peteršilja, saj ta velja za slabega soseda.
Solata se dobro počuti tudi ob paradižniku, kumarah, čebuli, jagodah, bučkah, cvetači, poru, zelju, korenčeku, zeleni in belušu.
Plesen in listna pegavost so najpogostejše bolezni solate
Solatnice najpogosteje ogrožajo bolezni, kot so solatna plesen, siva plesen in listna pegavost. Kot pritrjujejo strokovnjaki, pa z boleznimi solate ne boste imeli težav, če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje. Pri nakupu solatnih sadik bodite pozorni tudi na solatno plesen, ki včasih napade že sadike. Ta pa se lahko pojavi tudi na gredici, še opozarjajo vrtnarski poznavalci.
Poskrbite za škodljivce
Solato z vrta režite sproti in toliko, kot je potrebujete, saj bo takrat najokusnejša in sveža ter bo tako tudi ohranila vse koristne vitamine in minerale.
Preberite še:
Kako se spopasti z invazijo polžev? Preverite v spodnjem članku:
