Ponedeljek, 22. 2. 2021, 9.30
3 leta, 10 mesecev
Intervju ob koncu SP 2021: MIHA VERDNIK, VODJA PANOGE ZA ALPSKO SMUČANJE
Želeli smo kolajno, a alarmi ne zvonijo
Ko je padel zastor svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Cortini d'Ampezzo, je vabilo na analizo in pogled v prihodnost sprejel Miha Verdnik, vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije.
Prvi adut, sodeč po daljšem obdobju, Žan Kranjec, po družinski tragediji in zdravstvenih težavah na osrednjo tekmo dveletnega obdobja ni bil tako kakovostno pripravljen kot v obdobju, ko je na vsaki tekmi lahko meril proti vrhu. Njegovo šesto mesto je vseeno eden od rezultatskih vrhuncev, predvsem pa temeljni kamen za vnovičen vzpon.
Še višje, na peto mesto, sta posegli Tina Robnik na paralelni tekmi in v slalomu še primorsko odkritje sezone Andreja Slokar, ki je potrdila izjemno uveljavitev. Izpostaviti velja še slaloma sezone za Štefana Hadalina (sedmi) in Ano Bucik (deveta). Rezultata v deseterici sta vknjižila še Maruša Ferk (deseta v kombinaciji) in še drugič Kranjec (deseti v paralelni preizkušnji), (častno) omembo pa si zaslužita še Boštjan Kline (15. v smuku) in Ilka Štuhec, ki je po štirih letih s smukaškega prestola sestopila na 14. mesto.
Ilka Štuhec ni nadaljevala zlatega niza.
Rezultatsko neuspešen prvi teden, zasuk v tehničnih disciplinah z nekaj izjemnimi rezultati, a na koncu brez želene pike na i, ki bi jo predstavljala kolajna. Bi se strinjali s takšno strnjeno in pavšalno oceno slovenskih nastopov na SP v Cortini d'Ampezzo?
Za tisto piko na i je manjkalo nekaj sreče. Cilj je bila res kolajna, a je treba upoštevati, da smo imeli zanjo precej slabša izhodišča kot v St. Moritzu 2017 ali Aareju 2019. Kdor gre na SP, mora meriti na odličje. To mora biti želja. Vedeti moramo tudi, da nimamo neomejenega števila kandidatov za odličja. Morda dva, ne štiri ali več kot največje reprezentance. Vseeno menim, da je to, celostno gledano, eno boljših svetovnih prvenstev. Predvsem, ker je kar nekaj tekmovalcev doseglo najboljše rezultate v sezoni. Ana Bucik, Štefan Hadalin, Andreja Slokar … Tudi Žan Kranjec je bil v tej zimi le enkrat boljši kot šesti. Pa Boštjan Kline, ki je v sezono vstopil kot 95. smukač na svetu, v Cortini pa je bil 15. Strinjam pa se z vašo oceno, da smo v prvem tednu želeli več. Ob tem tudi Ilki ne gre očitati prav nič, saj se je vrgla iz štarta in se borila, a, na žalost, višje od 14. mesta v danem trenutku ni šlo, pa čeprav je po treningih kazalo, da bi lahko dosegla še kaj več. Tudi v drugem delu prvenstva, ki je bil rezultatsko uspešen, bi lahko iztržili še kaj več. Konkretno, Bucikova in Hrovatova sta bila v veleslalomu na dobri poti. A ko smučar tekmuje in se bori za kolajne, gre včasih čez rob. To pomeni napako in odstop.
Omenili ste Meto Hrovat, ob kateri se je vseskozi ustvarjal vtis, da je imela v nogah še precej več, torej da je na prvenstvo prišla na vrhuncu sezonske forme.
Mete sicer ne poznam tako podrobno kot njen štab in najbližji, a menim, da si je naložila pretežko in nerealno breme. Res je, v tej zimi je v težkih razmerah zaradi načina svojega smučanja veliko iztržila. V teh pogojih je ob svojem slogu smučanja zelo dovzetna za napake, ki so se ji dogajale.
Sanji debitantski nastop Andreje Slokar.
Nekaj prahu so dvignili tudi tisti, ki niso nastopili. Medtem ko so težave s hrbtom Štefana Hadalina ob spremenjenem tekmovalnem urniku razumljiv razlog za umik s kombinacijske tekme, v oči bode dejstvo, da Martin Čater ni nastopil v smuku. Vaš odgovor?
Če na vse skupaj gledamo površno, bi bilo najboljše Martina poslati domov. Toda v tem primeru se ne bi soočil s težavo, ki jo ima. Treba je biti realen in se zavedati ozadja. Po zmagi v Val d'Iseru si je v Val Gardeni poškodoval koleno, a je vseeno stisnil zobe. Po rehabilitaciji je prišel v Bormio, a ne stoodstotno pripravljen. Tisto ga je potrlo. Želel je v Kitzbühel, a tam ni mogel preko sebe. To je pustilo posledice. V Coritno d'Ampaezzo po eni strani ni prišel v pravi formi, po drugi strani pa z odrtim vprašanjem, kako iti na tekmi preko sebe. To je razlog za umik s seznama nastopajočih v smuku in pripravo na kombinacijo. Zakaj? Ker smo verjeli, da bi lahko tam znova nekoliko okrepil svojo samopodobo. Naj to temo zaključim s trditvijo, da nikakor ne iščemo izgovorov. Ne, dejstvo je, da ni bil zadostno pripravljen za smuk svetovnega prvenstva.
Na kratko še glede Hadalina. Na dan, ko se je spremenil program prvenstva, se je na treningu poškodoval. Sledila je odločitev za odhod v Slovenijo. Tam se je s strokovnjaki lotil hrbta, obenem smo si vzeli čas odločitev o prioritetah. Ko je v Sloveniji opravil s treningom, smo ocenili, da se lahko vrne v Cortino d'Ampezzo. Po novem treningu je padla odločitev o nastopu na paralelni tekmi.
Tina Robnik na paralelni tekmi na pragu polfinala No, pa ostanimo pri paralelni tekmi, ki je Sloveniji s petim mestom Tine Robnik res prinesla enega najboljših rezultatov, a po drugi strani zaradi formata tekmovanja in proge naletela na niz kritik. Kakšen je slovenski pogled na razvoj te discipline?
Paralelna tekma, kakršno smo videli na tem svetovnem prvenstvu, je nesmiselna. Organizatorji so se ušteli pri postavitvi štarta in s tem ostali brez manevrskega prostora za prestavitve proge med tekmovanjem. Velika napaka je tudi odnos FIS do te tekme. Če želijo to disciplino, naj zagotovijo vsaj pet tekem in podeljujejo globuse. Ena tekma v sezoni je nesmiselna. Podobno velja za kombinacijo. Ob tem bi izrazil tudi kritiko do odločitve o spremembi štartnega vrstnega reda druge vožnje moškega slaloma. Kar so storili, je neumnost. Tekma bi bila izvedljiva tudi s klasičnim štartnim protokolom, tako pa je FIS mnogim nacijam odvzela pojavnost.
Žan Kranjec Kaj pa ekipna tekma? Slovenija je tu ujetnik ožjega kadra, saj je za najboljše veleslalomiste bolj smiselna priprava na specialni veleslalom. A na koncu gre vendarle za disciplino, ki prinaša kolajne. Tudi na olimpijskih igrah.
Lahko vam zagotovim, da bomo že v finalu svetovnega pokala nastopili z vsemi najboljšimi. To bo tudi priprava na olimpijske igre. Želimo videti, kako skupaj deluje najboljša zasedba. Verjamem namreč, da je to lahko naša velika priložnost. Predvsem zaradi tega, ker se je ekipna tekma iz paralelnega slaloma preoblikovala v paralelni veleslalom. Za prvega, roko na srce, nimamo telesno primernih smučarjev. Še najbližje je bila Ana Bucik. V veleslalomu pa smo lahko močni. Program na olimpijskih igrah nam omogoča nastop z najboljšimi.
Za vami je že tolikšen del sezone, da že lahko opravljate analize z mislijo na trenersko postavo za prihodnjo zimo. Ali kje zvoni alarm? Načrtujete kakšne menjave ali pa boste dali trenerjem že zdaj vedeti, da imajo podporo za nadaljnje delo?
Spomladi ekip nismo sestavljali za eno leto. Jasno, če bi se prižgal alarm, bi se odzvali. A ni se prižgal. V Ilkinem taboru se bodo sicer sami odločili, kako naprej, a menim, da ne bo sprememb. Pri ostalih ekipah gremo prav tako naprej. Trenerji imajo podporo. Želimo kontinuiteto. Gradimo za prihodnost. Takoj po zadnji tekmi svetovnega pokala bomo obrnili novo stran. Stran nove sezone. Ob tem se pogovarjamo, da bodo dekleta delovala znotraj ene ekipe.
Miha Verdnik že pogleduje proti olimpijski sezoni 2021/22.
To pomeni, da se ekipi svetovnega pokala priključujeta Andreja Slokar in Neja Dvornik?
Obe bosta povabljeni v reprezentanco.
Povsem konkretno, kaj to pomeni za Slokarjevo, ki ima svojo ekipo. Bo ta v celoti pripojena ekipi?
Jasno je, da Andrejo želimo v ekipi. Lahko povem, da so dekleta skupaj trenirala že pred svetovnim prvenstvom. Sicer sistema, ki deluje, nima smisla podirati. To pomeni, da bi obdržala trenerja in serviserja.
Kaj pa Maruša Ferk, ki ima lepo možnost, da sezono zaključi med 30 na lestvici WCSL in s tem izpolni reprezentančni kriterij?
V tej sezoni ni poskrbela za presežek. Kot vodja panoge pokroviteljem težko utemeljim vlaganje v Marušo Ferk, ne pa v mlade, s katerimi moramo delati, če želimo kakšno v prihodnje priključiti ekipam.
Sezona sicer še ni končana. Kakšne so vaše želje za prihodnji mesec?
Potrditev rezultatov s svetovnega prvenstva.
8