Petek, 8. 3. 2024, 15.15
1 mesec, 2 tedna
Biatlon, ljudje iz ozadja: Anže Globevnik, vodja servisa
Tudi v Ameriki visoke temperature, nov izziv za serviserje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
"Če naše delo razdelimo, je takole ... Najprej je izbor smuči, potem izbor struktur, tretji del pa je izbor maž. V tem tretjem delu smo letos zaradi prepovedi fluora začeli vse na novo od začetka," nam je o novih izzivih povedal Anže Globevnik, vodja servisa v slovenski reprezentanci.
V tej zimi se pripravljalci smuči ne spopadajo le s težavami, ki jih je prinesla prepoved uporabe fluora v mažah, pač pa tudi z nenavadno visokimi temperaturami. "V spomladanskih razmerah je dejavnik še soljenje proge in tudi to se ves čas spreminja. Zgornja podlaga se ves čas spreminja in na to se je treba prilagajati," nam je že na svetovnem prvenstvu v Novem Mestu na Češkem razlagal vodja servisne ekipe v slovenski biatlonski reprezentanci Anže Globevnik. Njega in ekipo zdaj čaka naslednji izziv, svetovni pokal se namreč nadaljuje v Združenih državah Amerike, kjer snega trenutno prav tako ni v izobilju.
V tej sezoni so biatlonci na tekmah svetovnega pokala le redko občutili pravo zimo, najskrajnejše pomladne razmere pa so jih pričakale prav na vrhuncu sezone, na nedavnem svetovnem prvenstvu na Češkem. Tudi nadaljevanje svetovnega pokala ni bilo dosti boljše, v Oslu na Norveškem je deževalo, pihalo, bilo je megleno, predvsem pa tudi na severu Evrope nenavadno toplo.
Zdaj se je biatlonska karavana ustavila v Soldier Hollowu v ZDA, kjer spet ni res prave zime. Če je to morda dobra novica za Jakova Faka, ki mu je leta 2011 v ZDA (Presque Isle) v hudem mrazu celo zmrznil kazalec desne roke (strelski prst!), zaradi česar je imel potem še nekaj let hude težave, predstavlja toplo vreme precejšen izziv za serviserje. Letos so se morali prilagoditi na delo z mažami brez prepovedanega fluora, večji del sezone pa so jim skrbi povzročale mehke in umazane proge.
Zaradi prepovedi fluora vse od začetka
"Pričakoval sem, da bodo razlike večje, ampak v hladnem vremenu – tistega malo, kar ga je bilo – so bili tekaški časi povsem primerljivi."
"Če naše delo razdelimo, je takole ... Najprej je izbor smuči, potem izbor struktur, tretji del pa je izbor maž. V tem tretjem delu smo letos zaradi prepovedi fluora začeli vse na novo od začetka," nam je o novih izzivih povedal Anže Globevnik, vodja servisa v slovenski reprezentanci. Sprva je bilo videti, da so se na nove razmere dobro pripravili in da tudi razlike med majhnimi in velikimi reprezentancami, ki imajo na prizoriščih tekem tudi po dva velika kamiona, namenjena samo servisu, ne bodo odločilne.
"Pričakoval sem, da bodo razlike večje, ampak v hladnem vremenu – tistega malo, kar ga je bilo – so bili tekaški časi povsem primerljivi," je o tem povedal Globevnik. A v bolj skrajnih (beri toplih) pogojih se je vendarle pokazalo, da se bogati lažje, hitreje in bolje spopadajo z zahtevnimi razmerami. "Da, v toplih pogojih pa se razlike kar poznajo, sploh na dolgih preizkušnjah je tekmovalcem zelo težko," nam je še priznal vodja slovenskega servisa.
"Tudi vreme se v zadnjem času zelo hitro zamenja"
Globevnik se s šestčlansko servisno ekipo poskuša kar najbolje znajti in za zdaj – z le redkimi izjemami – mu odlično uspeva. Smuči slovenskih tekmovalk in tekmovalcev so večinoma povsem konkurenčne. Izzivov pa v tej zimi resnično ne manjka, nam je še pojasnil. "Tudi vreme se v zadnjem času zelo hitro zamenja. Včasih je bilo bolj stabilno, zdaj se hitro zamenja, en dan je zelo toplo, drug dan useka mraz in je treba iti iz enega ekstrema v drugega. In to je seveda napornejše za nas. V spomladanskih razmerah je dejavnik še soljenje prog in tudi to se ves čas spreminja. Zgornja podlaga se ves čas spreminja in na to se je treba prilagajati. Tekmovalce sem že pred sezono opozarjal, da se lahko zgodi, da bodo en dan smuči odlične, drug dan v istih pogojih pa ne. Veliko reprezentancam se je letos to že zgodilo."
Dogaja se tudi velikim in bogatim
Tudi Nemci so imeli na Češkem hude težave s pripravo smuči.
In res, tudi velike reprezentance so imele resne težave. Nemci, denimo, so v času svetovnega prvenstva, na katerem so nazadnje osvojili le tri medalje (nobene zlate), kar je zanje neuspeh, cele noči garali v dveh ogromnih servisnih tovornjakih, pa kar niso in niso našli ustreznih rešitev, je na Češkem povedal njihov trener Uroš Velepec. Na SP so se s pogoji še najboljše spopadli Francozi, ki so bili s 13 kolajnami (šestimi zlatimi) najboljša reprezentanca prvenstva. Ko je Quentin Fillon Maillet po zadnji tekmi dobil vprašanje, v čem je skrivnost francoskega uspeha, se je le zasmejal in dejal: "Na to ne bi rad odgovoril, saj zraven mene sedi Norvežan." Ta Norvežan je bil Johannes Thingnes Boe, ki je brž odgovoril: "Prav nič ni treba skrivati, saj vsi vemo, kaj je ta skrivnost. Oprema!" Torej so lahko tudi Norvežani, še vedno najuspešnejši v tej sezoni, Francozom zavidali pripravo smuči.
"To so leta in leta izkušenj, dela in seveda denarja"
Že samo Jakov Fak in Anamarija Lampič imata vsak po 30 parov smuči.
In če se lovijo že največji, le kako naj se s temi izzivi spopadajo majhni. Kot je denimo slovenska reprezentanca. "V bistvu ne smemo gledati na to, da bi tekmovali z velikimi reprezentancami. Narediti moramo najbolje, kar lahko, posvetiti se moramo svojemu delu in tako bomo najlažje prišli skozi. Vsakič poskušamo narediti najbolje. Včasih v tej preveliki želji narediš napako in izpade slabše, ampak do konca tekme ne veš, ali si naredil dobro ali ne," je o tem povedal Globevnik.
Velikim ne zavida ničesar, tudi če bi čez noč v njegov servis kapnili milijoni evrov in bi si lahko privoščili vso opremo, ki jo imajo največji in najbogatejši, se prav hitro ne bi veliko spremenilo, nam je še pojasnil. "Glede osebja smo kar dobri, nas je kar dovolj, res pa je tudi, da velike reprezentance že leta in leta v servis vlagajo ogromno denarja in ves čas napredujejo, mi jim pa poskušamo slediti, jih loviti, ampak je to seveda težko. Veliko reprezentanc ima svoje posebne kamione s stroji za pripravo struktur, ki jih vrezujejo v smuči, tega mi žal nimamo. Ni pa tako, da bi mi zdaj rekli, bomo to kupili, in bi bili že naslednje leto zraven. Ne, to so leta in leta izkušenj, dela in seveda denarja."
Sodelovanja ni
V preteklosti je bilo mnogo idej, kako se učinkoviteje spoprijeti z razvitejšo konkurenco tudi na tem izjemno dragem področju. Govorilo se je o združevanju servisnih ekip za biatlon in smučarski tek, bile so tudi ideje, da bi se povezale primerljivo velike biatlonske države, Slovenija, Slovaška, Avstrija … Tudi to se je izkazalo za povsem utopično. Kakšno pa je kaj stanje glede ideje o povezovanju na ravni disciplin znotraj Smučarske zveze Slovenije? Se je kaj premaknilo? " Ne, v bistvu se zdaj nič ne dogaja. Jaz sem nekaj časa poskušal, da bi se ustvarilo to sodelovanje, ampak pri nas imamo na koncu težavo že s tem, da sploh najdemo serviserje in da se zorganiziramo. Pri 'laufarjih' je isto, tako da na koncu ni nekih ekip," pravi Globevnik.
"Velike reprezentance, kot sta norveška in švedska, imajo v okviru zveze ali olimpijskega komiteja ekipo, v kateri servis razvijajo in nato to znanje predajajo naprej," je še poudaril ureditev, ki bi nam bila lahko zgled. "Mi tega žal nimamo," je razočarano dodal. Razmere so se letos prav zaradi neznank, ki jih je povzročila prepoved fluora, še zaostrile, nam je še povedal vodja servisa. "Če si včasih od 'ta velikih', če si bil s kom dober prijatelj, še dobil kakšen namig ali nasvet, se je letos to končalo. Vsi pazijo nase."
Slovenski tekmovalci tečejo tudi na smučeh različnih proizvajalcev.
Dela je ogromno
Globevnik ima letos res večji ekipo, a je dela vseeno ogromno. "Veliko več je testiranja in tudi smuči je treba oddati prej na pregled," pravi. In smuči ni malo, Jakov Fak in Anamarija Lampič jih imata vsak po 30 parov, preostali tekmovalci le nekaj manj, "pa še mi imamo testne smuči, na katerih preizkušamo strukture in maže", našteva Globevnik. "Kar veliko jih je, pravzaprav jih imamo mi, testerji, prav toliko kot tekmovalci. Ko enkrat spoznaš smuči, znamko, ni večjih težav. V začetku sezone smo jih imeli nekaj več, Lovro Planko je šel namreč na Rossignol in ta je bil za nas kar manjša neznanka."
To je še en izziv za serviserje, opravka imajo s smučmi različnih proizvajalcev. Fak in Lampičeva sta na Fischerju, Miha Dovžan in Toni Vidmar na Atomicu, Planko po novem na Rossignolu … "Ta ima kar dobro podporo, so nam pri spoznavanju materiala zelo pomagali, pa tudi sicer je sodelovanje s proizvajalci zelo korektno," o tem pravi Globevnik. Pred časom je bilo nekaj govora o tem, da v majhnih reprezentancah niso dobili najboljših smuči. "Da, večji dobijo morda več smuči, a jih tudi mi dobimo dovolj. Je pa res, da včasih malo kasneje in težje, ampak jih dobimo. Morda malo manj tistih najbolj kakovostnih smuči, ampak dovolj, s temi stvarmi se tudi ne obremenjujemo, osredotočamo se nase. Bolje, kot da ves čas razmišljamo le o tem, česa nimamo in kaj nam manjka," nam je še pojasnil Globevnik.
