Petek, 23. 2. 2024, 4.12
10 mesecev
Borut Nunar o SP v Novem Mestu
"Jasno je, da na Pokljuki nikoli ne bo 25 tisoč gledalcev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
Zadnji dan SP v Novem Mestu na Češkem se je na tribunah zbralo rekordnih 29.440 gledalcev, v vseh 12 tekmovalnih dneh pa jih je bilo 210.681.
V nedeljo se je v Novem Mestu na Češkem končalo svetovno prvenstvo v biatlonu. Tekmovalci si ga bodo zapomnili po pomladnih temperaturah, ki so nagajale tako prirediteljem tekem kot servisnim ekipam reprezentanc, še najbolj pa po imenitnem vzdušju, ki so ga pripravili številni navijači. Zadnji dan se jih je na tribunah zbralo rekordnih 29.440, v vseh 12 tekmovalnih dneh pa 210.681.
Nove Mesto po številu obiskovalcev tekem tekmuje z veliko trojico biatlonskih prizorišč, nemškima Oberhofom in Ruhpoldingom ter Anterselvo oziroma Antholzem na Južnem Tirolskem. Zadnje je eno od redkih visoko ležečih prizorišč, s čimer je manj občutljivo na vse pogostejše zelene zime, zaradi katerih si v biatlonskih krogih in preostalih zimskih športih vodilni ljudje že nekaj časa belijo glave.
Vsi že shranjujejo sneg
Borut Nunar: Boj je tudi za televizijski čas in kar tako se svojim minutam ne bomo odrekali.
"Ob infrastrukturi – in Nove Mesto ima vso potrebno infrastrukturo za organizacijo največjih tekmovanj – so pomemben del prizorišča vselej tudi ljudje, ki tekme pripravljajo. Zato je pomemben prenos znanj med prireditelji, kar deluje dobro. Vsi prireditelji tekem svetovnega pokala se maksimalno trudijo, vsi tudi že shranjujejo sneg za morebitne zelene zime," je slovenskim novinarjem v Novem Mestu razlagal Borut Nunar, direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi (IBU).
Češki prireditelji, ki so se dva tedna mučili s pripravo tekmovališča ter se pogumno borili z dežjem in pomladnimi temperaturami, si zaslužijo samo pohvale. Ob nenavadnem vremenu pa so na plan prišla vprašanja o usodi biatlona in zimskih športov nasploh, o čemer smo na Sportalu že pisali. Tudi pri IBU je to že dalj časa redna tema pogovorov, pravi Nunar. Iščejo rešitve. Letos smo tako v Anterselvi že videli skrajšano posamično tekmo, ko so biatlonci namesto 20 kilometrov pretekli le 15, biatlonke pa 12,5 namesto 15.
Je to prihodnost?
Je to prihodnost biatlonskih tekmovanj na najvišji ravni? "Ta skrajšana posamična tekma za zdaj v poštev pride samo ob izrednih dogodkih, kot je na primer hudo pomanjkanje snega," odgovarja Nunar. Letos so format preizkusili na Južnem Tirolskem. "V Antholzu smo jo izpeljali zaradi visoke nadmorske višine, ki jo tekmovalci čutijo predvsem v nogah. Odzivi so bili zelo pozitivni, tekma je malce hitrejša kot klasična individualna, malce več akcije je, po drugi strani pa se nočemo kar tako odpovedati klasični individualni tekmi. Nenazadnje je tudi to prvenstvo pokazalo, da je ena najbolj zanimivih dirk. Kam bomo šli naprej? Imamo možnosti, kako tekmovati na krajših krogih, saj konec koncev ni tako preprosto pripraviti štirikilometrsko progo, ki jo uporabiš le enkrat. Je 700 metrov daljša kot proga za šprint. Imamo ideje za krajše kroge, ampak tu je boj tudi za televizijski čas in kar tako se svojim minutam ne bomo odrekali. Marsikaj se preizkuša, ni pa nobenega zagotovila, da bo sprememba boljša. Ko pa se enkrat vpelje nekaj, kar je manj uspešno, pa je pot nazaj zelo dolga," še pravi slovenski funkcionar v mednarodni zvezi.
"Jasno je, da na Pokljuki nikoli ne bo 25 tisoč gledalcev."
Kaj pa Pokljuka?
V Sloveniji se že več let pojavljajo opozorila, da biatlonci potrebujejo središče nekje v nižini, blizu kakšnega večjega kraja. Prizorišče, ki bi bilo lažje dostopno mladim biatloncem in s katerim bi si ta šport pri nas zagotovil dolgoročnejši obstoj. Ob debatah glede vse šibkejših zim pa prav visoko ležeča Pokljuka pridobiva veljavo. Rudno polje, ki ga Nunar pozna v vlogi tekmovalca, trenerja in tudi člana organizacijskega odbora tekmovanj, je zdaj v koledarju svetovnega pokala vsaki dve leti. Naslednja tekmovanja najvišje ravni bodo tam od 13. do 16. marca leta 2025, prav marca je pokljuška planota najbolj obdarjena s snegom.
"Pokljuka je posebno mesto med našimi prizorišči, glede snega je precej bolj zanesljiva, saj vendarle leži na 1.300 metrih nadmorske višine. Po drugi strani pa je manjše prizorišče, kar ima spet svoje slabe in dobre plati. Jasno je, da na Pokljuki nikoli ne bo 25 tisoč gledalcev. A na IBU vemo, da cilj ne sme biti izgradnja ogromnih stadionov, ki bodo nato skozi leto samevali. Tudi Pokljuka tega ne potrebuje. Tudi na Češkem so zgradili infrastrukturo, ki bo trajna in v uporabi vse leto. Prednosti Pokljuke so sneg, odlični pogoji za tekmovalce ter odlične nastanitve na Bledu in v Bohinju. Brez teh prednosti Pokljuke ne bi bilo tako pogosto v koledarju svetovnega pokala," je o slovenski postaji svetovnega pokala še povedal Nunar.
Konkurenca je ostra
Ob tem pa poudaril, da je konkurenca med prizorišči izjemno huda. Sestavljavce koledarjev prepriča tradicija, pa tudi obisk, jasno. "Imamo 25 prizorišč z licenco A, ki omogoča izvedbo tekme svetovnega pokala. Ampak več kot devet jih za zdaj ne more biti v koledarju svetovnega pokala. Vsaj pet je takšnih, da bi nam ljudje rekli, da smo nori, če tja ne bi šli, konkurenca je zato ostra. Vsako leto se delajo boljše stvari, v prvi vrsti za to, da se tekmovalcem omogoči kar najboljše možnosti. Vedeti je treba, da skozi celotno sezono organiziramo več treningov kot tekmovanj, skrbimo za to, da lahko ekipe na naših prizoriščih tudi trenirajo. Če bi le tekmovale, vmes pa potovale, bi prišlo do izpuščanj tekem, česar pa si nihče ne želi," je še pojasnil direktor tekmovanj in se pohvalil z modelom biatlonske zveze: "Imamo formulo tekmovanj, ki deluje. To pomeni, da smo ves teden na prizorišču, v povprečju imamo štiri tekmovalne dni, kar pomeni boljše možnosti za prireditelje, saj so hoteli zapolnjeni ves teden in ne samo tri dni."
