Sobotni intervju
Sobota, 29. 8. 2020, 4.00
9 mesecev
Sobotni intervju: Jernej Damjan
Jernej Damjan opozarja na potrebne spremembe v skakalnem svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,19
2
Jernej Damjan v komisiji športnikov v Mednarodni smučarski zvezi zastopa interese vseh smučarskih skakalcev.
Veteran slovenskih smučarskih skokov Jernej Damjan se je po operaciji rame in večmesečni rehabilitaciji vrnil na skakalnice, na katerih še ni rekel zadnje besede. Ne le kot tekmovalec, pač pa tudi kot glasnik idej smučarskih skakalcev za boljši jutri tega športa.
"O tem, kako naprej, še nisem razmišljal. Ne vem niti, kako bom okreval. Puščam si odprta vrata. Govoril bom, ko bo čas za to," je sredi decembra, ko se je pripravljal na operacijo desne rame, o svoji tekmovalni prihodnosti razmišljal Jernej Damjan.
Devet mesecev pozneje pravi, da kot skakalec še ni rekel zadnje. Energije je na jesen kariere še dovolj. Pa ne le za skakanje, pač pa tudi za opozarjanje na potrebne izboljšave v skakalnem svetu. 37-letnik od lani v komisiji športnikov pri Mednarodni smučarski organizaciji (FIS) zastopa interese smučarskih skakalcev. V tej vlogi s prstom kaže na kopico stvari, potrebnih premisleka, posledično tudi sprememb.
Ustavili smo se le pri nekaterih, tudi teži skakalcev in z njo povezanimi boleznimi. Damjan med drugim poudarja, da bi morali nekateri organizatorji izboljšati pogoje za tekmovalce in da si na novoletni turneji tako nedopustnih potez kot lani ne smejo več privoščiti. Pogovarjali smo se tudi o vselej pereči temi, spremembi pravil pri opremi, pa novem koronavirusu, ki je dodobra prikrojil poletni koledar, in številnih vprašajih pred novo zimsko sezono, tudi morebitnem poneverjanju izidov pri testiranjih na covid-19.
Decembra ste sporočili, da odhajate na operacijo rame, da vas čaka večmesečno okrevanje. Kako je potekala rehabilitacija?
Malo počasneje, kot sem upal. Seveda je kriv koronavirus, saj nisem mogel hoditi na fizioterapijo, kot sem upal. Tokrat res nisem želel biti sam svoj mojster, a sem moral biti, tako da sem veliko naredil sam. Ko pa so se ukrepi začeli rahljati in so se stvari začele odpirati, smo stvari uredili. Sicer sem imel pozneje še eno nezgodo s skirojem, ko sem padel na isto ramo, zaradi katere sem hodil na fizioterapijo, a smo tudi to uredili. Moja roka je zdaj na srečo dobro. Sicer še nekoliko čutim, a to je normalno. Pri teh stvareh traja, da si spet povsem stoodstoten.
Sem pa zadovoljen, da sem šel na operacijo. Če sem se z leti kaj naučil, sem se tega, da če fizično nisi stoodstoten, nimaš na najvišji ravni v športu kaj iskati. Lahko imaš srečo in ti ena tekma uspe, a dolgoročno ne gre, celotne sezone ne moreš izpeljati stoodstotno.
Po rehabilitaciji ste že opravili kar nekaj skokov?
Da. Na skakalnico sem šel časovno točno tako, kot sem načrtoval. Skakati sem začel nekje sredi julija, skakal sem že na več koncih, od Kranja, Planice do Beljaka, bližnjih skakalnic.
"Nimam pripomb, za zdaj se na skakalnici počutim dobro. Že takoj po prvem skoku sem imel dobre občutke, take, kot morajo biti. Ni bilo kakšnega "matranja"."
Kako je večmesečna prisilna odsotnost s skakalnic vplivala na vas?
Oranič je izračunal, da nisem skakal kar sedem mesecev in štiri dni, a ob vrnitvi ni bilo nobenih težav. Že po prvem skoku sem bil povsem domač. Počutil sem se, kot da bi skakal en dan prej. V teh sedmih mesecih nisem izgubil ničesar. Nimam pripomb, za zdaj se na skakalnici počutim dobro. Že takoj po prvem skoku sem imel dobre občutke, take, kot morajo biti. Ni bilo kakšnega "matranja".
Zdaj ko sem malo starejši in ko se poleti vračam na skakalnico, imam pred prvim skokom vedno v glavi dve možnosti: ali bom pristal in rekel, dovolj imam, ali pa bom pristal in rekel, kako je to dobro, gremo še. Za zdaj je še vedno aktualna druga možnost. Bomo videli, koliko let bo še.
Elana, energije je torej za nadaljevanje kariere pri 37 letih dovolj.
Energije je še precej. Bistveno mi je, da na skakalnici uživam, da ne pridem na trening in si že spodaj govorim, "oh, šest skokov moram opraviti, potem grem pa domov". Z veseljem se oblečem in opravim trening.
Pri svojih letih vem, da je, ko mi uspe optimalen skok, to to. To pomeni, da lahko tudi zmagam na kakšni tekmi. Bistveno pa je seveda to, da se temu čim bolj približam. Zagotovo se v mojih skokih pojavljajo napake, to je pri skokih normalno, a moram reči, da se zelo dobro čutim in da vem, kaj se z menoj dogaja.
"Zaradi EMŠA in vsega, kar je moje telo prestalo z vso kondicijo in skoki, moram bolj paziti nanj."
Kje ste kondicijsko?
Zdaj že kar nekaj let delam tako, da je pri meni kondicija 24 ur na dan, z izjemo časa, ko smo na dopustu. Letos je bilo malo drugače, ampak korono sem zelo dobro izkoristil. Veliko časa sem bil varuška, ko se je žena vrnila iz službe, pa sem se šel odklopit in res zelo veliko treniral.
Zdaj pa je nekako tako, kot je bilo pred korono. Imam svoj ritem, vzdržujem kondicijo, skrbim, da sem vseskozi fit. Med korono me je telo hitro opozorilo, če sem pretiraval. Hitro se je začel oglašati kakšen del telesa, od kolkov, kolen do hrbta. Zaradi EMŠA in vsega, kar je moje telo prestalo z vso kondicijo in skoki, moram bolj paziti nanj. Ni več tako, kot je bilo v mlajših letih, da bi se lahko igral in delal prav vse, kar bi hotel.
V Wisli so pretekli konec tedna organizirali edini tekmi letošnje poletne velike nagrade.
Wisla je pretekli konec tedna gostila edini tekmi poletne velike nagrade te sezone. Vas med sedmerico Gorazda Bertonclja ni bilo.
Sploh nisem imel cilja iti, saj mi zadnjih nekaj let poletje ni prioriteta, vse misli usmerjam na zimo. Letos pa sploh ne, ker je dejansko zgolj en sam konec tedna. Če gledamo še z vidika vseh ukrepov glede koronavirusa, me nič ne moti, da sem še malo doma.
Druga stvar pa je, da tudi vse opreme še nimam po vseh novih merilih. Tako na primer še nimam povsem ustreznih zagozd. Pri dresih pa, imam sicer že predelane stare, a novega še nobenega. Čeprav skoki niso slabi, se moram najprej privaditi na novo opremo, potem bomo pa tudi tekmovali.
Ste se po Wisli s kom od sodelujočih slišali, veste, kako je v novih koronskih okoliščinah potekalo tekmovanje?
Bil sem v stiku z nekaj ljudmi, ki so rekli, da je bilo vse na visoki ravni, da kakšnih večjih pripomb ni bilo. Ena malenkost je bila glede tega, kdaj se pred skokom lahko sname zaščitno masko. To je treba še povsem doreči, preostalo je bilo pa menda na precej visoki ravni. Motilo jih ni nič, bili so zadovoljni, ker so imeli v hotelu svoje nadstropje, svoj prostor za prehranjevanje, tako da niso bili v stiku s preostalimi gosti.
Več iz rubrike Sportalov sobotni intervju
Tudi pred prihajajočo sezono so sprejeli spremembe v pravilih glede opreme skakalcev.
Omenili ste nova merila. Znova so bile sprejete spremembe, predvsem pri zagozdah ("kajlah"), dresih, tudi pri čevljih. Kako velike so te spremembe?
Če sem iskren, za "kajle" ne vem. Težko namreč ocenim, saj do novih še nisem prišel. Odvisno je od tega, kaj imaš in česa si bil vajen. Le redki jih delajo, pri nas je to Peter Slatnar. Včasih je bilo tudi tako, da si si jih lahko izdelal sam, zdaj ni več tako, saj so pravila tako zelo natančna, da jih sam ne moreš več narediti.
Sam se borim, da bom dobil, kar hočem. Če bom to dobil, menim, da razlika ne bo prav velika. Je pa to tista malenkostna razlika, ki jo zagotovo čutiš. S temi zagozdami je treba opraviti dovolj skokov, da si lahko zaupaš. Ne bi bilo odgovorno, da bi šel s povsem svežimi na tekmo.
Kar zadeva drese, pa imam starega predelanega. To se pravi, da je v 99,9 odstotka tak, kot mora biti. Tu ne čutim neke velike spremembe.
Slovenski tabor o spremembah pri opremi:
Kako gledate na konstantno spreminjanje pravil v zadnjih letih?
Iskreno, glede na to, kaj se dogaja s koronavirusom, menim, da je letos precej neprimeren čas za toliko sprememb. Sicer se strinjam, da je prav, da se nekaj spremeni, saj so šle "kajle" malo v ekstreme. Zaradi tega je bila v zadnjem času zagotovo tudi kakšna poškodba več na skakalnici. Kar zadeva drese, gre za spremembo v pravo smer, menim pa, da bi morali v pravilniku prej spremeniti kakšne druge stvari, a jih še niso.
Po podatkih Fisa so bili skakalci v zadnjih dveh sezonah najbolj suhi v zadnjem desetletju.
Kam merite?
Eden od takih primerov, na katerega že dlje časa opozarjam in o katerem se s fanti, pa ne le našimi, ampak z vsemi, pogovarjamo, je tabela BMI. Opozarjam, da ni narejena optimalno. Če bi dobro pogledali, bi videli, da so smuči določene na težo.
Tako je še vedno precej bolje biti lažji in imeti krajše smuči kot pa, da si težji in imaš daljše. Tukaj bi bilo treba stvari bolj zaostriti, ker se v skokih še vedno pojavljajo bulimija, anoreksija in druge bolezni. Tudi iz drugih držav sem dobil namig, da se to dogaja in da naj kaj ukrenemo, ker so fantje presuhi.
Fis je predstavil statistiko, da sta bili zadnji dve sezoni najbolj "suhi" v zadnjih desetih letih. Ko sem jih na to opozoril, so odvrnili, da še nimajo dovolj podatkov. Ne vem, kaj še želijo, da bodo ukrepali.
Sam sem med "debelimi", pa nisem ravno debel. Tukaj je treba nekaj narediti, nekaj se mora prestaviti. Potem bi fantje bolj razmislili o tem, ali je res vredno biti bolj suh.
Če vprašate mene, sprememba pravilnika pri tem ne bi smela biti velik bavbav.
Damjan od lani v komisiji športnikov pri Mednarodni smučarski organizaciji zastopa interese smučarskih skakalcev. Na tem položaju je zamenjal Andreasa Stejernena.
Kako uspešni ste kot član komisije športnikov v Mednarodni smučarski organizaciji, v kateri zastopate interese smučarskih skakalcev, pri opozarjanju na težave?
Nekatere stvari se malo spreminjajo. Letos smo pritisnili na novoletno turnejo, da so potrebne spremembe. Dobili smo pozitivne odgovore.
Kaj naj bi se spremenilo?
Se spomnite lanskih polemik o tem, kaj se je dogajalo na novoletni turneji? Norvežani brez sob, pa druge reprezentance brez kontejnerjev, pa slaba hrana ... Z vidika skupne lepe prihodnosti smo jim poslali sporočilo. Glede na to, da je novoletna turneja ob svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah le največji dogodek, in to vsakoletni, in da jih z vseh strani prehitevajo večdnevne prireditve, kot sta Planica7 in Raw Air, je treba doseči nekakšen napredek.
Morda je na novoletni turneji za gledalce navzven vse videti lepo, a za tekmovalce ni povsem tako, pomembno pa je, da se prav oni počutijo dobro. Gledalci pred televizijskimi zasloni novoletno turnejo vidijo kot en dogodek, ki traja deset dni, organizatorji pa jo obravnavajo kot štiri posamezna tekmovanja.
Organizatorji novoletne turneje bodo morali za fante bolje poskrbeti, pravi 37-letnik.
Ne sme se dogajati, da te v Garmisch-Partenkirchnu, po katerem sledi prost dan, zjutraj takoj vržejo iz hotela. To je nedopustno. Vem, da se je letos Poljakom zgodilo, da so morali ob 9. uri iz hotela.
Po Garmischu se seliš v Innsbruck, do katerega je ena ura vožnje, hotel tam pa imaš šele ob 15. uri. Boš fantom rekel, naj gredo za pet ur po nakupih? Tega si preprosto ne smeš dovoliti. Pri teh stvareh bo treba za fante malo bolje poskrbeti.
Res menite, da bo že letos bolje?
Zagrabili so, rekli so, da se povsem strinjajo z nami. Mi smo sicer nakazali tudi, da je denarni sklad najnižji med vsem turnejami, a to smo poslali že februarja, pred začetkom koronavirusa. Trenutno je pomembneje, da popravijo druge stvari in da tekme sploh bodo, denar pa je zdaj drugotnega pomena. Bodo pa sčasoma morali narediti tudi kaj za to.
Novi koronavirus je skoraj popolnoma oklestil koledar poletne velike nagrade. Kako gledate na negotovost pred zimsko sezono? Scenariji naj bi bili trije, najbolj skrajen predvideva nekakšen regijski format, zaprtje v "mehurček".
Na sestanku konec julija so povedali, da bodo odpovedali vse tekme poletne velike nagrade, razen Wisle. Bistvo poletja, vsaj zame, je, da se preizkusijo nova pravila, da se vidi, kako se bodo stvari uveljavile, ali so prav zapeljane. Mislim, da bo še zelo veliko govora okoli zagozd, saj je zelo težko narediti povsem simetrične. Dvakrat sem bil pri Seppu Gratzerju in pogovarjala sva se o vseh teh stvareh, bomo pa videli, kako strogi bodo pri kontrolah.
Če ne bo sprememb, se bo svetovni pokal začel 20. novembra v Wisli.
Za zimo so nam predstavili več načrtov. Načrt A predvideva vse po starem, načrt B so tekme brez gledalcev, načrt C pa se bo prilagajal razmeram. Pravijo, da imajo pripravljenega, a dokler ne bo nujno, ne bodo podrobneje govorili o njem.
Na sestanku so oblikovali tudi skupino, v kateri sta med drugim Sandro Pertile in Mika Kojonkoski. Ta ima pravico spreminjati tekme skoraj z danes na jutri, kar je, glede na položaj, dobro. Prej se tega ni dalo, saj so morali o tem razpravljati različni odbori.
Kako bo videti prihajajoča sezona, je nemogoče predvideti. Zametki protokolov so že jasni, na dokončno različico pa bo treba še počakati.
Pri Fisu so pred dnevi predstavili dokument s predvidenimi pravili, ukrepi, ki jih bo treba upoštevati, testiranji ... Kakšni so ključni poudarki?
Super je, da so pripravili okviren protokol, da se bodo ekipe, ko bodo prišle na prizorišče, znale obrniti. Je pa tako, da protokol še ni povsem dokončno določen. Treba bo počakati na 9. september, ko bo znanih še več stvari.
Pravila sicer med drugim predvidevajo, da morajo vsi sodelujoči na prizorišče tekme dostaviti negativen test, ki ne bo smel biti starejši od toliko in toliko ur oziroma dni.
Protokol predvideva tudi, kaj se bo dogajalo, če bo kdo pozitiven. Če bo na prizorišču kdo pozitiven, bo moral v karanteno. Prav tako gredo vsi, ki so bili v zadnjih 72 urah z njim v stiku, na test in do rezultatov tega v karanteno. Kaj pomeni, da si bil z nekom v stiku, pa je pa drugo vprašanje. Če imamo v četrtek kvalifikacije in smo zvečer vsi skupaj na večerji, ali to že pomeni, da smo bili v stiku, ali ne? To še ni dorečeno. Cepiva, pa čeprav Putin pravi, da ga ima, uradno vsaj še nekaj časa ne bo. Treba bo biti pripravljen na vse.
Z Ilko Štuhec sva se pogovarjala tudi o težavi, ki jo ima na primer ona in še kdo, saj se med tekmami na različnih prizoriščih ne vrača domov. Tu se potem pojavlja vprašanje, kje boš opravil test, če greš z enega prizorišča neposredno na drugega. Kar nekaj vprašanj je odprtih. Ponavljam pa, da bo več stvari jasnih septembra. Vem, da se bodo tako pri Fisu kot pri naši zvezi pripravili na najboljši mogoč način.
Maske - nova realnost tudi v smučarskih skokih
Za teste morate "poskrbeti sami" že pred prihodom, se ne bo mogoče testirati neposredno na prizorišču?
Tudi to sem predlagal, za skakalce, ki prihajajo neposredno z enega prizorišča na drugega in se vmes ne vračajo domov. Se pa v tem primeru pojavi novo vprašanje. Če prideš na tekmo in se testiraš na prizorišču, kje boš čakal tistih šest ur ali kolikor je pač treba, da dobiš rezultate. V hotelu ne moreš biti ...
Ob tem se pojavljajo celo vprašanja, kaj če pride do poneverjanja rezultatov testov. Da se zgodi, da komu izdajo pozitiven test. Opozoril sem, da tako daleč ne smemo iti.
Bi pa, ker se lahko zgodi, da test napačno pokaže pozitiven rezultat, predlagal, da se uvedeta test A in test B, podobno, kot je v praksi pri Wadi in dopinških testih.
Menite, da bi res lahko prišlo do poneverjanja?
Samo povem, o kakšnih skrajnostih se razmišlja. Tudi to je mogoče, a upam, da na kaj takega ne bo nihče pomislil, saj bi bila to "svinjarija". Upam, da se vsi zavedajo, da je naš cilj, da vsi skačemo in uživamo v svojem športu.
Kako je s financiranjem testiranja? Na plečih koga je?
Stroške za teste krije vsak sam, Fis za svoje ljudi, organizator za svoje, posamezna ekipa zase, tako bo Smučarska zveza Slovenije morala kriti testiranja za svoje športnike.
S kakšnimi cilji pogledujete proti novi zimski sezoni, ki se bo, če ne bo zapletov, 20. novembra začela v Wisli?
Najbolj si želim, da bi sezono izpeljali brez kakšnih mesečnih karanten. Nisem namreč prepričan, da sem pripravljen iti za en mesec ali pa še več v kakšne karantene oziroma mehurčke za tekme. Preprosto sem toliko star, imam družino in si tega ne morem privoščiti.
"Najbolj si želim, da bi sezono izpeljali brez kakšnih mesečnih karanten. Nisem namreč prepričan, da sem pripravljen iti za en mesec ali pa še več v kakšne karantene oziroma mehurčke za tekme."
Želim si - že lani poleti sem kar dobro skakal, potem pa sem imel pozimi preveč težav z ramo -, da bi ohranil občutke, ki so ob skokih prisotni zadnji mesec. Dokler so občutki pravi, tudi če delaš veliko napak, vsaj veš, kje "kiksaš", tako da se dajo te stvari popraviti.
Upam na lepo, mirno sezono, tudi če ne grem na vse tekme. Ob mojem EMŠU bi bilo vso sezono izpeljati na visoki ravni kar težko. Raje bi imel deset lepih, dobrih, predvsem pa normalnih koncev tedna. Tudi če gledalcev ne bo, da bodo vsaj tekme.
Podobnih navijaških kulis v prihodnji sezoni ne gre pričakovati.
Gledalci pri vas, vsaj kar zadeva navijanje, res ne pridejo toliko do izraza kot pri kakšnih kolektivnih športih.
Iskreno, gledalce slišim le v Planici, kjer se tudi napovedovalca zelo dobro sliši. Sicer pa gledalce zaslišim šele spodaj, ko se začnem ustavljati. Prej ne čutim tega utripa.
Bodo pa, če na tekmah ne bo gledalcev, posledično finančne izgube zaradi neprodanih vstopnic, organizatorji bodo občutili udarec ...
Da, to je pa druga zgodba. Lani sem se boril, da bi dobili nazaj "pocket money" (dnevnice, op. a.), ki so nam ga pred dvema letoma vzeli, pa sem letos maja sam umaknil to z agende za eno leto, saj so v trenutnem času pomembnejše tekme kot to, da dobimo še to. Upam pa, da se bomo prihodnje leto o tem lahko več pogovarjali.
Preberite še:
2