Torek, 18. 5. 2021, 4.00
4 leta
30 let po smrti Rudolfa Nierlicha
Smučarska tragedija v slovenskih očeh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,85
4
Mineva 30 let od smrti Rudija Nierlicha.
Na današnji dan pred 30 leti je v prometni nesreči v Sankt Wolfgangu, nedaleč stran od svojega doma, umrl avstrijski alpski smučar Rudolf "Rudi" Nierlich. Eden od najbolj edinstvenih junakov v zgodovini smučarskega svetovnega pokala je bil tesno povezan tudi s Slovenijo, saj je v pomembnem delu njegove kariere z njim sodeloval Filip Gartner. "Bil je zunajserijski. Bil pa je tudi posebnež," se ob 30. obletnici tragedije spominja legendarni slovenski trener.
Ko je pred šestimi leti lokalni 19-letni gasilec v ostrem, skoraj 90-stopinjskem ovinku v Sankt Wolfgangu izgubil nadzor nad vozilom, zletel čez potok in pristal v bližnji stavbi, je prebivalce omenjenega kraja v Zgornji Avstriji spreletel srh. Mesto, kjer se je zgodila tragična nesreča, so poimenovali Nierlichov ovinek. Prav tam je namreč na deževni 18. 5. 1991 skoraj identično prometno nesrečo doživel trikratni svetovni prvak Rudolf Nierlich. Zdaj tam stoji podaljšana varovalna ograja, v središču kraja pa bodo prav danes, ob 30. obletnici njegove smrti, odkrili spomenik v spomin na slovitega sokrajana.
Trikrat svetovni prvak, osem zmag v svetovnem pokalu
Osem zmag v svetovnem pokalu
Njegov meteorski smučarski vzpon se je začel kmalu po sarajevskih olimpijskih igrah leta 1984, ko je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sugarloafu pometel s konkurenco in slavil veleslalomsko zmago, nekaj mesecev pozneje pa je že prišel do prvih točk svetovnega pokala. Že ob koncu sezone 1986/87 se je v Sarajevu s tretjim mestom v veleslalomu prvič povzpel na zmagovalne stopničke. Nato je v štirih letih ponovil še 22 tekem s skokom med najboljšo trojico. Med temi rezultati je tudi osem zmag, od tega tri v veleslalomu in pet v slalomu. Zaradi tega je v posameznih disciplinah prejel tri odličja, v sezoni 1990/91 pa je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, za velikanoma Marcom Girardellijem in Albertom Tombo.
Mož za velike tekme
Prav posebno poglavje Nierlichove kariere pa so bila velika tekmovanja. Na svetovnem prvenstvu leta 1987 v Crans Montani in leto pozneje na olimpijskih igrah v Calgaryju je še zrl v hrbet najboljšim. Na naslednjih dveh velikih tekmovanjih pa je pokazal, da ima v sebi nekaj več. Prvi zvezdniški trenutek je doživel leta 1989 na SP v Vailu, kjer je konkurenco najprej preprečljivo ugnal v veleslalomu, tri dni pozneje pa je navdušil še s slalomsko zmago. Sloviti Tomba se je mu poskušal oddolžiti leta 1991 na prvenstvu v Saalbachu, a je kot vodilni po prvi vožnji veleslalomu v drugo storil napako in končal v snegu, Nierlich pa se je na domačem terenu veselil še tretjega naslova svetovnega prvaka. Zanimivo, na tisti tekmi je Mitja Kunc zasedel šesto mesto.
V družbi Alberta Tombe, ki mu je na SP 1989 moral priznati premoč.
V očeh Filipa Gartnerja
Tistega leta 1991 se je zdel nezlomljiv. Kot svetovni prvak in tretji smučar svetovnega pokala je verjel v nadaljnjo rast in poseganje proti še višjim ciljem. Dokler ga ni zaustavila tragedija na cesti. Nesrečnega 18. 5. 1991 se dobro spominja tudi legendarni slovenski trener Filip Gartner, ki je deloval v avstrijskem taboru. "Ob peti uri zjutraj me je poklical vodja ekipe Hans Pum in mi sporočil novico. Ostal sem brez besed," pravi eden od najbolj znanih slovenskih trenerskih legionarjev, ki je pečat pustil v jugoslovanskem, avstrijskem in norveškem smučanju. Prav Rudi je bil eden od njegovih najbolj znanih varovancev. Danes zanj pravi, da je bil zunajserijski, a obenem tudi posebnež."Čeprav sem takrat deloval v avstrijski reprezentanci, ki zahteva sistemsko delo, sem se v njegovem primeru moral prilagoditi tudi tekmovalcu. Do uspehov je prišel z lastno glavo," pripoveduje danes 82-letni trenerski upokojenec in se zgolj nasmehne vprašanju, ali takšnega posebneža stroka takoj prepozna: "Če ga, je to dobro. Če ga ne, je to zelo slabo. Zakaj? Takšnim tekmovalcem je namreč pogosto vseeno. Večkrat mi je dejal: 'Filip, danes nimam volje, da bi zmagal. Rad bi imel mir pred novinarji.' Ni bil 'grebator'. Živel je drugačen način življenja."
Filip Gartner
A prišle so tudi tekme, ko je čutil pravo voljo do zmagovanja. Tako je slovenskemu trenerju leta 1989 dejal, da želi v Vailu postati svetovni prvak. "Dopovedoval sem mu, da ima pred seboj veliko oviro. Alberto Toma je bil v življenjski formi. 'Res? In kaj moram storiti,' me je vprašal. Odvrnil sem, da ga mora premagati že pred svetovnim prvenstvom in ga s tem zmesti. In prav to je storil. V Wengnu ga je prehitel za dve stotinki. 'Zdaj imaš odprto pot. Vse je na tebi,' sem mu dejal. Nadaljevanje poznate. Osvojil je zlati odličji v obeh tehničnih disciplinah," je v leto 1989, ki sta ga zaznamovala tudi Mateja Svet in Tomaž Čižman, zajadral Gartner.
Rudolf Nierlich (20. 2. 1966–18. 5. 1991)
Ob tem se kar samo po sebi poraja vprašanje, ali bi nemara nanizal še več izjemnih rezultatov, če bi stalno čutil zmagovalni apetit. "Na to vprašanje je vselej nehvaležno odgovarjati. Vprašanje je, ali se je smučar, ki bi rad zmagal na vsaki tekmi, nato sposoben na takšen način osredotočiti na vsako vožnjo. Kdor je stalno v boju za vrh, redkeje štarta regeneriran in spočit," razmišlja eden od velikanov slovenskega smučanja, ki je prikimal tezi, da je bil v teh pogledih Nierlich podoben Roku Petroviču. "Razlika je v tem, da je Rok začel trenirati zelo zgodaj," pravi. Gartner tudi priznava, da je moral v Avstrijčevem primeru preseči svoja trenerska načela. In kako so na njegov drugačen status gledali reprezentančni sotekmovalci? "Spominjam se poletja, ko mi je dejal, da ne bi treniral. Rekli smo, da je bolan. Zato sem za september razpisal 'kontrolko'. In kako jo je opravil? Vse je prehitel za dve sekundi. Tako smo ohranili mir v hiši. Če ne bi bil toliko hitrejši, bi verjetno jaz že naslednji dan izgubil službo trenerja v avstrijski reprezentanci," dodaja strokovnjak iz Železnikov, ki danes živi v Mariboru.
Cesta je bila usodna tudi za slovenske smučarje
Žal so bile prometne nesreče usodne tudi za slovenske alpske smučarje. Dobrih pet let pred Nierlichovo smrtjo je prav na avstrijskih cestah, natančneje pri Spittalu, življenje izgubil škofjeloški olimpijec Jože Kuralt. Pretekli mesec je minilo 27 let od prometne nezgode, v kateri je umrla mlada reprezentantka Lea Ribarič, medtem ko pa je njena sopotnica Mojca Suhadolc preživela. Tragično pa se je 17. 11. 2015 končala tudi vožnja Draga Grubelnika z ledenika Rettenbach proti Söldnu.
4