Golob: Znanost vodi Slovenijo v prihodnost

Kot je v nagovoru poudaril premier Golob, raziskovalke in raziskovalci s svojim delom vsak dan dokazujejo, da znanost v Sloveniji ne živi le v laboratorijih in inštitutih, temveč se dotika vsakdanjega življenja.

"Znanost vodi Slovenijo v prihodnost. Je ključ do trajnostnega razvoja, miru in blaginje prihodnjih generacij," je poudaril. "Slovenija potrebuje znanost, znanost pa Slovenijo, državo, ki verjame v njen razum, veličino in luč, ki vodi v skupno prihodnost," je dodal.

Leto znanosti in prvi nacionalni dan znanosti

Leto 2025 je po njegovih besedah leto, ko je Slovenija kot država jasno pokazala, da verjame v znanost. Ob tem je izpostavil tudi praznovanje nacionalnega dneva znanosti, ki ga bomo letos prvič obeležili v ponedeljek in ki bo priložnost, da se zahvalimo znanstvenicam in znanstvenikom, ki s svojimi dognanji spreminjajo naša življenja na bolje.

Nagrade za izjemne dosežke v znanosti

Nagrade oz. priznanja je na slovesnosti podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič.

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.

Ambasador znanosti RS – Uroš Seljak

Priznanje ambasador znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak.

Prejemniki Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke

Poleg že omenjenih nagrad so podelili tudi Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prejeli so jih Andrej Rahten za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Matjaž Humar za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe ter Kristina Gruden za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.

Puhove nagrade in Zoisova priznanja

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.

Zoisova priznanja pa so prejeli Luka Vidmar za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem, Jožica Gričar za dosežke na področju biologije dreves, Urban Bren za dosežke na področju biomolekularnih simulacij, Marko Jošt za pomembne dosežke na področju fotovoltaike, Andrej Zorko za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov in Miroslav Verbič za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.

Najvišja priznanja za znanstveno odličnost

Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasador znanosti RS so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.

Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.

Novice Golob o izzivih javne uprave: Štejejo vodje in medosebni odnosi

Novice Premier Golob: Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi