Petek, 7. 11. 2025, 11.11
1 ura, 54 minut
Golob na konferenci o izzivih javne uprave pozval k odprtosti za digitalizacijo in umetno inteligenco
V uvodu konference so pripravili pogovor s predsednikom vlade Golobom in ministrom za javno upravo Francem Propsom.
Ministrstvo za javno upravo je na Brdu pri Kranju pripravilo konferenco o trendih, razvojnih priložnostih in izzivih javne uprave. Premier Robert Golob je v uvodnem pogovoru poudaril pomen vodij v velikem sistemu javne uprave in pomen medosebnih odnosov. Pomembno pa je tudi biti odprt za to, kar prinašata digitalizacija in umetna inteligenca, meni.
Predsednik vade Robert Golob je med drugim spregovoril o razlikah med javno upravo in zasebnim sektorjem. Po njegovih besedah vsi potrebujemo spodbude in motivacije, saj se mora poslanstvo v nečem materializirati, a je v podjetju to neprimerno lažje, saj se doseganje ciljev vidi v številkah, v javni upravi pa se meri z zadovoljstvom uporabnikov. Zadovoljni so največkrat tiho, zato lahko posameznik hitro pade pod vpliv "glasnih nergačev, ki pa so v manjšini", je dejal.
Golob: Včasih niso dovolj hitri
V javni upravi, ki je velik sistem, včasih po Golobovih besedah niso dovolj hitri, da bi neživljenjska pravila hitro spremenili, da ne bi bila v škodo ljudem. Ob tem je navedel primer spolnega nasilja, pri katerem žrtve, ki mora sprožiti pregon in pri njem vztrajati, po Golobovih besedah ne znamo zaščititi na pravi način.
Pri medosebnih odnosih je Golob poudaril pomen vodij, ki se morajo posvetiti vsakemu v svoji ekipi in poskrbeti, da se ta razvija. Po njegovem prepričanju je pomembno biti odprt za to, kar prinašata digitalizacija in umetna inteligenca, saj bodo aplikacije umetne inteligence v prihodnjih letih tako v zasebnem kot službenem življenju močno vplivale na delo.
Props: Javna uprava je velik sistem z relativno počasno odzivnostjo
Opozoril je, da če bi se veliki sistemi hitreje spreminjali, bi lahko delali večje napake, zato je pomembno predvsem, "da se premikamo in da se premikamo v pravo smer". Izpostavil je predvsem vzbujanje zaupanja pri ljudeh, za kar pa je treba biti po njegovem mnenju transparenten in javnosti predstaviti svoje delo.
Propsu se zdi pomembno, da tiste, ki zavirajo sistem, premagajo tisti, ki želijo stvari razvijati.
Tudi Props (na fotografiji) je poudaril vlogo vodij v javnem sektorju, ki znajo prepoznati, kaj je tisto, kar lahko stvari spreminja na bolje.
"Zaupanje si je treba pridobiti"
Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Ramšak Pešec je na dogodku izpostavila pomen izgradnje in izboljšanja zaupanja. "Je pa dejstvo, da se zaupanja ne da ustvariti, treba si ga je pridobiti," je dejala. Po njenih besedah ni dovolj, da vodje dobro delajo, ampak je treba znati to tudi prikazati.
Tudi generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu Peter Pogačar je kot ključno izpostavil zaupanje. Zanj pa po njegovih besedah potrebujejo transparentnost, strokovnost in avtonomijo. Med gonilniki sprememb, ki bodo zaznamovali prihodnost javne uprave, pa je navedel demografske spremembe in digitalizacijo, pri čemer je poudaril, da je ključ še vedno v ljudeh.
"Ne bo nas nadomestila umetna inteligenca, nadomestili nas bodo ljudje, ki znajo uporabljati umetno inteligenco," je dejal Pogačar.
V nadaljevanju bo med drugim sledil še pogovor o tem, ali lahko umetna inteligenca v javni upravi nadomesti človeški stik in kako bodo nove tehnologije vplivale na delo javnih uslužbencev, uporabniško izkušnjo in trg dela. Prav tako bodo spregovorili o inovacijah in dobrih praksah znotraj javne uprave.
Konference se po navedbah organizatorja udeležuje približno 280 predstavnikov občin, ministrstev, upravnih enot, agencij, akademske in gospodarske sfere.
umetna inteligenca