Sreda, 3. 3. 2021, 6.04
3 leta, 8 mesecev
Prekletstvo svetovnih prvenstev na domačih tleh
Od visokih napovedih do poraza na domačem terenu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
Po svetovnem prvenstvu v poletih v Planici in biatlonskem na Pokljuki so Slovenci ostali brez vidnejših rezultatov tudi na SP v alpskem deskanju.
Priložnost za slovensko zmagoslavje na svetovnem prvenstvu v deskanju na Rogli je splavala po vodi. Glavni trener slovenske reprezentance Izidor Šušteršič ob slovenskih dosežkih daleč od ciljev in želja ne izbira besed. "Ocena prvenstva? Izplen je ena, tukaj ni treba olepševati." Najboljša slovenska uvrstitev je 13. mesto Tima Mastnaka v paralelnem veleslalomu.
Že sobotni pogovor z Izidorjem Šušteršičem, glavnim trenerjem slovenske izbrane vrste, ki jo sestavljajo deskarji, starejši od 30 let, je dal vedeti, da v tem športu ni vse tako, kot mora biti, še posebej na področju mlajših generacij oz. slovenske prihodnosti v alpskem deskanju. Kakšna je njegova ocena preteklega svetovnega prvenstva?
Izidor Šušteršič, glavni trener slovenske reprezentance v alpskem deskanju
Še tretje svetovno prvenstvo, ki ga je v letošnji zimi gostila Slovenija (po SP v poletih in biatlonu zdaj še v deskanju), se je izteklo pod pričakovanji in brez kolajne za domače tekmovalce. Kot da so zakleta. Kje se po vašem zalomi?
Za preostala prvenstva težko govorim, ker nimam časa, da bi jih spremljal, lahko pa rečem, da na koncu govorijo samo rezultati in da glede tega prvenstva na Rogli mi nismo naredili nič.
Sklicevanje na nepredvidljivost športa verjetno odpade. Zakaj niste dosegli tistega, kar ste si zadali? Jasno ste napovedali, da si želite zlate medalje.
Ne vem, vsi smo naredili vse, kar smo lahko. Na sami progi smo imeli dovolj treningov, res pa je, da pogojev, kakršni so potem dejansko bili, nismo pričakovali, da je bila proga trda, ne zmehčana, vreme se je obrnilo čez noč. Je pa tudi res, da so tekmovalci do marca že toliko trenirali, da bi občutke iz na primer januarja, ko so tekmovali na takih progah, vseeno lahko prinesli tudi na to progo.
Slovenski deskarji so na svetovnih prvenstvih do zdaj zbrali deset kolajn, zadnja je iz leta 2019, ko je Tim Mastnak postal svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu.
Vztrajate pri tem, da so bile medalje dosegljive?
Za tem trdno stojim. Vem, kaj smo delali, kakšne hitrosti so fantje dosegali na treningih in česa vsega so sposobni. Na Rogli smo trenirali vzporedno z Italijani in Korejci in bili povsem konkurenčni.
Kakšno oceno bi dali rezultatskemu izplenu domačega svetovnega prvenstva?
Oceno? Izplen je ena, tukaj ni treba olepševati. Sam sicer ostajam optimist in vseeno verjamem, da lahko prihodnja sobota (na Rogli bo paralelni veleslalom za svetovni pokal) prinese precej drugačen obraz in da bodo slabi nastopi pozabljeni, kar pa, moram priznati, mi ne bo všeč.
Mislim, da je treba opozoriti, da je celoten sistem v slovenskem deskanju slabo zapeljan, da je, kadar nam gre res dobro, vseeno, kaj delamo in kako delamo, ko pa je obratno in nam ne gre, drug drugega obtožujemo. Po mojem mnenju je obtoževanje nepotrebno, dejstvo je namreč, da je sistem zapeljan daleč od vrhunskega športa.
Žan Košir je bil na Rogli daleč od svojih pričakovanj (19. mesto v paralelnem slalomu in 21. v paralelnem veleslalomu).
Žan Košir je pred tednom dni dejal, da je v domača prvenstva vedno vpleteno ogromno čustev in da v primeru neuspeha na plano privre vse, kar je slabo, in obratno, če so uspehi, se težave pusti pod preprogo. Pričakujete kakšne posledice zaradi skromnih rezultatov na Rogli?
Sam že vrsto let omenjam, da obstajajo težave, a so stvari še vedno dobro tekle. S tem, kar imam kot trener na razpolago, še nikoli nisem bil zadovoljen.
Tekmovalcem bi rad ponujal tisto, kar bi si sam želel, in tega mi na zvezi nobeno leto niso ponudili. Ampak stvari so nekako tekle, tudi s pomočjo očetov tekmovalcev in slovenskega entuziazma.
Svetovno prvenstvo je seveda pomembno, a je še vedno samo eno tekmovanje, ki se nam je ponesrečilo, je pa hkrati lahko dober opomin vsem, da stvari tako naprej ne bodo mogle več iti.
Fotogalerija s SP na Rogli (foto: Grega Valančič/Sportida)
Pričakujete, da bodo vaši nadrejeni zahtevali vašo zamenjavo?
Že lani sem dejal, da bi bilo treba trenerje menjati ne glede na vse, da se morda najdejo nove ideje. To je v vseh športih običajno in jaz to mirno sprejmem. Tudi sam razmišljam o odstopu od pogodbe, ker stvari niso na ravni, na kateri bi si jih želel. Karkoli delamo, je podcenjeno in ni spoštovano.
Čutite, da vas tekmovalci in tekmovalka podpirajo?
Hvaležen sem vsakomur, ki reče: "Hvala, Izidor." Drugega niti ne potrebujem. To je moja služba, je pa lepo, če to kdo opazi. Rad imam odziv in dober odziv so tudi dobri rezultati.
Zakaj je sistem včasih deloval, zdaj pa ne?
Še vedno trdim, da letos ne moremo govoriti o neuspehu, neuspeh je bilo samo to prvenstvo. Ponavljam, v soboto se lahko vse spremeni in neuspeh bo pozabljen tako hitro, kot je pozabljen uspeh. Tako je. Psi lajajo, karavana gre dalje, pravijo. Kar pa zadeva higienski minimum, ki ga potrebujemo, je to, kar imamo na razpolago zdaj, velika šala.
Veterana in mladenič na zmagovalnem odru paralelnega slaloma
Kaj bi potrebovali za higienski minimum?
Za eno ekipo so minimum trener, pomočnik trenerja, serviser in fizioterapevt. Ne moremo imeti serviserja samo na dan tekme, s serviserjem je treba graditi vse leto. Če pride samo tri dni pred tekmo, je to katastrofa. Tudi proračun ekipe mora biti temu primeren. S fizioterapevtom je treba za zdravje tekmovalcev skrbeti vse leto.
Rusi so na prvenstvu osvojili dva naslova svetovnega prvaka. Kaj imajo Rusi, Nemci, Italijani, česar Slovenci nimajo, kaj delajo, česa imajo več? Na prvenstvu se je izkazalo, da tudi leta niso ovira. Kar dva 40-letnika sta osvojila naslov svetovnih podprvakov. Claudia Riegler se pri 47 letih še vedno zlahka uvršča v finalne boje.
Bom zelo konkreten. Prva stvar je, da recimo predsednik panoge za deskanje pri italijanski zvezi pride tako na tekmo svetovnega pokala in evropskega pokala, enako velja tudi za trening, in pogleda, kaj fantje potrebujejo.
Podpira jih, včeraj je na primer testiral maže s tekaškimi smučkami, da bi presodil, katera je primernejša. Ves čas je z ekipo, zelo se trudi, ve, kaj potrebujejo, zanima se za stvari, udeležuje se sestankov.
47-letna Claudia Riegler se še vedno uspešno kosa s pol mlajšimi tekmicami. Na Rogli je osvojila 4. in 8. mesto.
Pogrešam tudi sistemsko delo. Rusi so, ko so dobili olimpijske igre v Sočiju, začeli delati sistematsko, in to štiri leta pred igrami. Od takrat imajo širok bazen tekmovalcev in veliko konkurenco znotraj ekipe. Enako to zdaj počnejo preostale nacije.
Zavedajo se, da ekipa potrebuje nekaj let, da pride do neke vrhunske ravni, pri nas pa sistematskega dela ni. Pri nas je bolj sistem v slogu: delajmo s tem, kar imamo na razpolago, in naredimo iz tega najboljše.
Preberite še:
