Nedelja, 24. 3. 2024, 11.15
8 mesecev
Zlata pot Petra Prevca
Peter Prevc: od veselja prek muk do veselja
Konec je tu. Konec izjemne kariere Petra Prevca, neprekosljivega junaka slovenskih smučarskih skokov, ki je svoje ime z zlatimi črkami vpisal v anale tega športa. Slovo je prišlo na najlepši mogoč način – v zadnjem koncu tedna v Planici je v petek, po štirih letih posta, okusil slast zmage. S svojimi številnimi dosežki, medaljami in rekordi je skozi leta navduševal navijače tako doma kot po svetu. Odhaja velikan tega športa, ki je pustil neizbrisen pečat in neskončno sled v srcih športnih navdušencev.
Najstarejši od otrok v družini je Peter Prevc in na svoji bogati športni poti mu je uspelo zrežirati poseben film, ki je bil nadaljevanje predhodne uspešnice v vlogi glavnega junaka Primoža Peterke. Starejši ljubitelji smučarskih skokov se spomnijo, kakšna evforija je vladala v Sloveniji, ko je Peterka blestel na skakalnicah, osvojil prestižno novoletno turnejo in dvakrat tudi veliki kristalni globus za najboljšega skakalca v svetovnem pokalu.
V 90. letih prejšnjega stoletja je Slovenija slavila zlatega orla iz Moravč, ki je bil trn v peti velikim državam, kot sta bili takrat Avstrija in Nemčija. Rok Benkovič je leta 2005 z naslovom svetovnega prvaka v Oberstdorfu napovedal boljše čase za Slovenijo, ko bi dobili posameznika za višje domete, a se je kmalu obrnilo v nasprotno smer.
Bil je potrpežljiv, prve stopničke pa dočakal na svetovnem prvenstvu
Ko je leta 2009 v karavano svetovnega pokala pokukal takrat komaj 17-letni Peter Prevc, so se obzorja začela jasniti.
Že na prvi tekmi v Lillehammerju je dosegel točke, na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru pa še bolj opozoril svetovno javnost, da se velikih tekem ne ustraši. S sedmim mestom na srednji skakalnici je bil za Robertom Kranjcem, ki je bil mesto pred njim drugi najboljši slovenski predstavnik.
Prvič je na zmagovalni oder skočil kar na nordijskem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju, kjer je bil srebrn in bronast. V njegovem športu je bilo kar nekaj skakalcev, ki so bili muhe enodnevnice, zgodba pri najstarejšem izmed bratov Prevc pa je bila drugačna. Dobrih rezultatov ni dosegel takoj, zato je moral biti potrpežljiv. Glavni trener Goran Janus in preostali so ga že malce zbadali, da ne more skočiti na zmagovalni oder, kar je vzel kot motivacijo.
Leta 2013 je tako na nordijskem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju osvojil kar dve odličji – srebrno na večji in bronasto na manjši skakalnici. In kje bi bilo najlepše stopiti na zmagovalni oder v svetovnem pokalu? V domači Planici na Letalnici bratov Gorišek mu je uspel ta podvig še isto leto, ko je zaostal le za velikim Gregorjem Schlierenzauerjem, s katerim so ga v nadaljevanju kariere še velikokrat povezovali.
Prvi Zemljan v klubu 250
Slovenija je takrat dobila skakalca najvišjega dometa. Pri nas se je razmahnila "Prevcmanija", svojo mirnost pa je mladi skakalec prikazal na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, kjer si je tako kot v Predazzu okoli vratu nadel srebrno in bronasto odličje, na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu pa bronasto.
Sezona 2014/15 je bila za najstarejšega Prevca prav posebna. Imel je veliko razlogov za veselje, prav tako pa je bilo prisotnega tudi nekaj grenkega priokusa, zlasti ob koncu sezone v Planici. Najprej se je 13. februarja 2015 zapisal med nesmrtne, potem ko je v Vikersundu kot prvi Zemljan poletel 250 metrov in bil en dan lastnik svetovnega rekorda. Po Jožetu Šlibarju je bil tako drugi Slovenec z nazivom svetovni rekorder – Šlibarju je to uspelo leta 1961, ko je v Oberstdorfu poletel 141 metrov.
Zadovoljen je bil tudi kasneje v Planici, a ne popolnoma. Takraten dosežek so bili namreč posamična in ekipna zmaga ter zadnji dan drugo mesto. Le 2,8 točke mu je zmanjkalo za planiški trojček, ta razlika pa je bila na koncu tudi razlog za to, da je izgubil bitko za veliki kristalni globus. Z Nemcem Severinom Freundom sta imela oba 1729 točk, vendar je imel nemški skakalec v tisti sezoni več zmag kot Peter, zaradi česar je njemu pripadla osrednja nagrada.
Od razočaranja do izjemne sezone, v kateri so mu Slovenci sledili
Razočaranje ga je še dodatno podžgalo in sledila je sanjska sezona, ki ji še zdaj ni para. Ni le sam verjel vase, ampak so vanj verjeli tudi drugi skakalci. "V prihodnosti bo dobil kristalni globus, in to ne le enkrat. Boste videti, Peter bo kmalu prvak," je poljski skakalni šampion Kamil Stoch napovedal v Planici. In imel je prav, saj je bil že naslednjo sezono na najvišji stopnički.
Ko je decembra 2015 v Nižnem Tagilu Peter Prevc namreč odprl lov za zmagami, so se tekmeci dobesedno predali. Nemočno so spremljali, kako leta nad njimi, in čeprav so iskali način, kako bi ga sklatili z neba, so bili v boju z njim še naprej neuspešni. Bil je v svojem svetu, v svoji ligi. Po Peterki je postal drugi Slovenec, ki je osvojil prestižno turnejo štirih skakalnic. Če mu ne bi v Oberstdorfu ponagajal veter, bi postal drugi skakalec po Svenu Hannawaldu, ki bi se lahko pohvalil s pokrom zmag na novoletni turneji.
Petra Prevca so 6. februarja letos ob slovesu premagala čustva:
Navijaška evforija je bila na vrhuncu. Približno pet tisoč slovenskih navijačev je prišlo v bližnji Bischofshofen in povzdignilo slovenskega junaka. Vzdušje je bilo podobno tistemu, ki smo ga lahko doživeli na evropskem nogometnem prvenstvu v Amsterdamu (2000), košarkarskem v Beogradu (2005), v Katovicah na Poljskem (2009), evropskem prvenstvu v Istanbulu (2017) …
Deset dni kasneje je sledil nov vrhunec. Prizorišče pa avstrijski Kulm, kjer je leta 2014 Prevc osvojil prvo zmago v svetovnem pokalu. Takrat je bilo na sporedu svetovno prvenstvo v poletih in spet pohod slovenskih navijačev v sosednjo državo, kjer so se s Petrom veselili zlate medalje. Mladi skakalec je tako postal prvi Slovenec po Robertu Kranjcu, ki je postal svetovni prvak – Kranjcu je to uspelo v Vikersundu leta 2012.
Peter Prevc in sanjska sezona v številkah
Zavedal se je, da lahko pade
Sanjsko sezono je zaključil z rekordnimi 2303 točkami. Zmagal je na 15 tekmah, se pohvalil z 22 stopničkami in podiral Schlierenzauerjeve rekorde. Vrhunec sezone je bila Planica, kjer je dobesedno letel na krilih izjemne množice slovenskih navijačev, ki so se gnetli pod Letalnico bratov Gorišek. Dve zmagi, enkrat drugo mesto (za prijateljem Kranjcem) in ekipno drugo mesto so bili rezultati sezone, ki je bila zapisana v anale smučarskih skokov.
Po Primožu Peterki je postal drugi Slovenec, ki je osvojil prestižno novoletno turnejo.
Peter je bil najbolj občudovana oseba v slovenskem prostoru. Smučarski skoki imajo pri nas veliko tradicijo, mladi so v njem videli vzornika in se zato množično vpisovali v skakalne klube. Skoki so bili na vrhuncu.
"To mi je očitno prišlo v podzavest. V preteklih dveh sezonah sem bil namreč dvakrat drugi, obakrat pa sem izgubil boj na skandinavski turneji. Prvo leto s Kamilom Stochom, drugo s Severinom Freundom. Očitno sem imel dovolj in sem si rekel, da bo treba poleti trdo delati. Ko si prvo sezono drugi, si tega dosežka zelo vesel. Ko si naslednjo sezono spet drugi, si zadovoljen, vendar se že sprašuješ, kaj, če na tisti tekmi ne bi … Potem te to razjezi in podžge, da delaš še bolj zavzeto," je Prevc razložil, kakšno motivacijo je dobil, ko mu v prejšnjih dveh letih ni uspelo stopiti na vrh.
Po sezoni mu je v glavi nenehno zvonil majhen alarm, kar je večkrat tudi poudarjal: "Glava se je naučila zmagati in si upala zmagati. Tako bo tudi zdaj, spoznal bom, da nisem tisti, ki bo vedno prvi."
Težave z gležnjem zelo vplivale na nadaljnji potek
Sicer je še naprej, kot je sam poudarjal, iskal ravnotežje v zraku, vendar so se stvari začele zapletati. Spoznal je, kako težko je ostati na vrhu, ko si enkrat nad vsemi. Padec v Ruki na prvi tekmi v sezoni je še dodatno otežil delo. Čeprav se je znašel na tleh, je bil na koncu tretji, njegov brat Domen pa se je veselil krstne zmage v svetovnem pokalu.
Občutki so se pri Petru začeli počasi rušiti. Vse več je razmišljal, ni pa našel tiste stabilnosti, ki jo je hotel. Čeprav je vsa Slovenija trpela z njim, je bilo njemu najtežje. Imel je potrdilo, da je že bil na skakalnem vrhu, vendar poti nazaj ni našel, vsaj v svetovnem pokalu ne. V naslednji sezoni je bil deveti skakalec, leto dni zatem petnajsti, nato 29., 8., 23., 15., 25., v letošnji pa je trenutno 13. in je videti povsem sproščen, zato je novica o njegovem zaključku kariere presenetila.
Iz Pekinga se je spet vrnil z dvema odličjema.
Težave z gležnjem so bile razlog, da v teh sezonah ni bil povsem v ospredju. Izpustil je praktično celotno pripravljalno obdobje pred sezono 2018/19, saj se mu je zdravljenje gležnja zelo zapletlo. Kar dvakrat v treh mesecih je moral na operacijo.
Na svoji koži je spoznal, kako je biti v enem športu na vrhuncu in kako težki so potem padci. Glede na dejstvo, da je znan kot zagrizen delavec, je bilo jasno, da se bo boril dalje. In se je, čeprav v svetovnem pokalu ni nikoli našel pravega stika. Od sanjske sezone 2015/16 mu je osemkrat še uspelo stopiti na oder za zmagovalce na posamičnih tekmah – nazadnje pred dvema letoma na Letalnici bratov Gorišek.
Zato je po rekordni sezoni osvojil še veliko odličij z velikih tekmovanj. Na olimpijskih igrah je bil na tekmi mešanih ekip zlat in srebrn s fanti na moštveni preizkušnji. Z ekipo je bil zlat na dveh svetovnih prvenstvih v poletih (2022 – Vikersund, 2024 – Kulm), enkrat srebrn (2018 – Oberstdorf).
Do zadnje zlate medalje je poletel z moštvenimi kolegi na nedavnem svetovnem prvenstvu v poletih na njegovem Kulmu.
Ker je bil odličen na nedavni ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v poletih in ker je kaz znake, da bi lahko spet prišel njegov trenutek, je njegovo slovo veliko presenečenje.
A je po drugi strani treba poudariti, da je bil v polnem teku svetovnega pokala že 15. leto in telo ni več takšno kot v rosnih letih. Nekaj posledic je pustil tudi padec na domačem nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici preteklo leto. In šampion Peter Veliki je začutil, da je prišel čas, da zapre veliko poglavje na življenjski poti in nadaljuje novo pot skupaj z družino, ki mu je ves čas stala ob strani. Rad bi več časa preživljal z otrokoma in ženo Mino, kar daje njegovi osebnosti le še dodatno noto.
V športu je tako pustil neizmeren pečat, ki je hkrati tudi izziv za naslednje generacije. In poslovil se je na najlepši možen način. V Planici je v petek poletel še do 24. zmage v svetovnem pokalu na posamičnih tekmah.
Medalje Petra Prevca na velikih tekmovanjih
Olimpijske igre
- Zlata medalja (mešane ekipe, Peking 2022)
- Srebrna medalja (posamična tekma srednja skakalnica, Soči 2014)
- Srebrna medalja (ekipna tekma, Peking 2022)
- Bronast medalja (posamična tekma velika skakalnica, Soči 2014)
Nordijska svetovna prvenstva
- Srebrna medalja (posamična tekma velika skakalnica, Val di Fiemme 2013)
- Bronasta medalja (posamična tekma srednja skakalnica, Val di Fiemme 2013)
- Bronast medalja (ekipna tekma, Oslo 2011)
Svetovna prvenstva v poletih
- Zlata medalja (posamična tekma, Kulm 2016)
- Zlata medalja (ekipna tekma, Vikersund 2022)
- Zlata medalja (ekipna tekma, Kulm 2024)
- Srebrna medalja (ekipna tekma, Oberstdorf 2018)
- Bronasta medalja (posamična tekma, Harrachov, 2014)
Novoletna turneja
- Zlati orel za skupno zmago v sezoni 2015/16
Vse zmage Petra Prevca v svetovnem pokalu
Št. zmag | Datum | Kraj |
---|---|---|
1. | 12. januar 2014 | Kulm |
2. | 25. januar 2014 | Saporo |
3. | 23. marec 2014 | Planica |
4. | 24. januar 2015 | Saporo |
5. | 14. februar 2015 | Vikersund |
6. | 20. marec 2015 | Planica |
7. | 13. december 2015 | Nižni Tagil |
8. | 19. december 2015 | Engelberg |
9. | 20. december 2015 | Engelberg |
10. | 1. januar 2016 | Garmisch-Partenkirchen |
11. | 3. januar 2016 | Innsbruck |
12. | 6. januar 2016 | Bischofshofen |
13. | 10. januar 2016 | Willingen |
14. | 30. januar 2016 | Saporo |
15. | 10. februar 2016 | Trondheim |
16. | 13. februar 2016 | Vikersund |
17. | 14. februar 2016 | Vikersund |
18. | 27. februar 2016 | Almati |
19. | 28. februar 2016 | Almatu |
20. | 17. marec 2016 | Planica |
21. | 20. marec 2016 | Planica |
22. | 11. februar 2017 | Saporo |
23. | 9. marec 2020 | Lillehammer |
24. | 22. marec 2024 | Planica |