Petek, 21. 6. 2019, 15.30
4 leta, 10 mesecev
NA OBISKU PRI ŠTEFANU HADALINU
Ob vzdihljajih in znoju: Čudovito življenje, ki bi si ga lahko le želel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
"Vem, da je vroče poletje, a zima ni tako daleč, kot se zdi," nam je vrata delovne telovadnice, kjer ima sicer glavno besedo trener za kondicijsko pripravo Jani Gril, odprl eden najboljših slovenskih alpskih smučarjev Štefan Hadalin.
Najprej je delovno tišino in monotoni zvok klimatske naprave v ozadju z glasnimi vzdihljaji napora in bolečine prerezal Štefan Hadalin. "To je pač ekstremno zahtevno," je vajo in posledično tekmovalčev izraz na obrazu komentiral trener za kondicijsko pripravo Jani Gril, ki že drugo poletje zapored skrbi tudi za telesno pripravo najboljšega slovenskega slalomista.
"Dobro, Štef, dobro," ga je pohvalil minuto pozneje in hudomušno pripomnil, da 24-letni Vrhničan le redko utihne. A je kmalu prišel do sape, si obrisal znoj in dejal: "Dajva še. No?!" In je ponovil vajo. Pa še enkrat. In še enkrat. V intenzivnih odsekih, ki so primerljivi z dolžino slalomske proge.
"Jutrišnji trening bo spet drugačen. Skoraj nobeden ni enak. Delamo pa vse. Skoraj vse. Včeraj smo, recimo, plezali," nam je po dveh urah in odhodu iz dvorane, kjer je kljuko predal Ilki Štuhec, dejal svetovni podprvak v kombinaciji. Ob tem se dobro zaveda, da so to zanj eni od ključnih tednov v letu. Tedni, v katerih gradi telesno bazo za smučarsko pripravljalno obdobje. Do vrnitve na sneg ga loči še dober mesec dni.
Prvo ime slovenskega slaloma.
Kakšne misli vas prešinejo, ko prestopite prag telovadnice. Je to služba? Nujno zlo? Naložba v zimo? Vsakodnevni izziv? Morda užitek?
Izziv, a hkrati užitek, saj vem, zakaj delam. Imam čudovito življenje. Življenje, ki bi si ga pred petimi leti zgolj želel. Živim svoje sanje. Treniram in živim za tistih nekaj priložnosti, ko bom lahko v eni minuti pokazal, kaj znam. Če je treba za vse to poleti kdaj trpeti, v tem ne vidim težav ali ovir. Jasno, pride dan zasičenosti. S tem se vsak sreča. A ko potegnem črto, sem dobre volje. Tudi med najbolj zahtevnimi treningi se poskušam zabavati. Nisem furmanski konj.
Kaj pa zadovoljstvo, ki smo ga videli na vašem obrazu po opravljenem sklopu najbolj mukotrpnih vaj. Je to zadovoljstvo zaradi opravljenega dela ali pa veselje ob vloženi naložbi za zimo?
To dvoje je zelo povezano in prepleteno. Na koncu treninga se rad pogledam v ogledalo in si rečem: "Poglej, kaj delaš iz sebe!" Posledično se počutim bolj varno in suvereno. Kot človek in smučar.
Zdi se, da nimate pravega premora …
To je pač profesionalizem. Kakšen podaljšan konec teden si bom že privoščil. Julija z dekletom načrtujeva tudi en teden dopusta, med katerim bom na dan opravil le en dobro uro trajajoč trening. Sicer pa … Da, to je moje življenje. Dekle to razume in spoštuje, čeprav verjamem, da ni preprosto. Ne gre le za termine za trening, temveč tudi vmesno obdobje. Konkretno, po današnjem dopoldanskem treningu in kosilu bom v sobi spustil roleto in počival dve uri. Tudi po popoldanskem treningu bom počival.
Mnogi vaši tekmeci imajo tudi že družine.
Sam si, iskreno, ne predstavljam, da bi mi vse to uspelo usklajevati. V zimskih mesecih sem redko doma, poleti življenje prilagajam treningom.
Vrniva se v telovadnico. Kje je viden največji napredek?
V obremenitvah, ki jih zdržim. Zdržim več in dlje. Telo sem pripravil tudi za večjo količino laktatnih treningov. Celotna slika se sestavlja.
Je težko te dni, ko je zima še daleč, ohranjati osredotočenost?
V tem obdobju redko razmišljam o smučanju na strogo tehnični ravni. Morda dvakrat na mesec pogledam kakšen posnetek svojega smučanja. To me motivira. Ta teden sem govoril tudi s serviserjem. Ohranjam stik, sicer pa sem osredotočen na suhi trening.
Z vami smo se o srebrni kolajni na svetovnem prvenstvu in prvih stopničkah v svetovnem pokalu pogovarjali med sezono. Kaj pa danes, ko so misli bolj urejene?
Po sezoni sem kolajno v rokah verjetno držal le dvakrat. Razumem jo predvsem kot korak v svoji karieri, čeprav vem, da marsikomu ni dano, da bi jo osvojil. Pred menoj je še dolga kariera, zato se ne želim oklepati tega prvega zares velikega uspeha. To seveda ne zmanjšuje mojega ponosa. Še več, odličje sem obesil v svojo vitrino, nad katero imam napis "svetišče svete zmage".
Bi bili razočarani, če bi bila čez 15 let to vaša edina kolajna na velikih tekmovanjih?
Verjetno bi bil zadovoljen z eno kolajno, čeprav želim precej več. Predvsem zaradi tega, ker verjamem, da sem sposoben doseči več. V petnajstih letih se lahko zgodi še marsikaj. Pogoj za vrhunsko smučanje in boj za najvišje rezultate je zdravje. Zdravje pa ni samoumevno ali zagotovljeno. A to še ni vse … Smučanje je šport občutkov in predvsem šport marsikaterih dejavnikov. Veliko je tudi v glavi. Vsak ta dejavnik te lahko oddalji od konkurence. Po drugi strani pa se nekdo lahko trudi na vso moč, pa ne bo uspel. Jaz vztrajam na svoji poti. Vanjo verjamem. Verjeti pa je lahko, ko si uspešen in predvsem zdrav. Konkretno, med sezono sem imel kar nekaj zdravstvenih težav. Takrat je bilo težko verjeti.
Eden od ciljev sezone bo veleslalomski napredek.
Do največjih uspehov ste prišli v kombinaciji. A po smučarskem poklicu ste "tehničar". Kaj vse vas loči od dokončnega preboja v veleslalomu in slalomu?
Največ rezerv imam v telovadnici. Ne gre za pomanjkanje volje ali napačen trening. A dejstvo je, da sem do določene mere genetsko pogojen. Le s pravim sistemom in dolgotrajnim delom se lahko telesno zgradim. Poleg treninga to vključuje tudi fizioterapijo, prehrano … Verjamem, da lahko na ta način pridem do svojega optimuma, ki bi ga nato vsako sezono za odstotek ali dva nadgrajeval. Moj reprezentančni sotekmovalec Žan Kranjec je že v tej fazi, saj že vrsto let verjame v konkreten sistem. Jaz sem v manjšem zaostanku, a sem na pravi poti in primerno napredujem.
Tu ni preskakovanja ovir …
Telo lahko v določenem času opravi le določeno količino. Več ne gre. Treba je biti potrpežljiv in vztrajen.
Kaj vas je v preteklosti zaviralo? Kaj so področja, s katerimi se zdaj najbolj spopadate?
Še vedno se spoznavam in o sebi odkrivam nove in nove stvari. Nisem se poglobil le v športno-psihološko sfero, temveč sem se lotil tudi razčlenjevanja svoje preteklosti. Posledično sem bolj urejen. Pri tem mi pomaga sicer kar nekaj svetovalcev, a glavnino moram opraviti sam. Namesto mene se ne bo nihče spopadel z menoj.
Video: Kako trenira Štefan Hadalin?
Tanek led?
Vsekakor. Predvsem ob preveliki čustvenosti. Čustva so največji porabnik energije človeškega telesa. Zato uporabljam zdrav razum in jasne cilje. Ne gre za vzhodnjaške pristope ali kakšne ekstremizme. Kaj je moj cilj? Smučati ekonomično in brez bolečin. Preprosto, česar ne potrebujem, moram spraviti iz sebe.
Ali vsak večer zaspite z mirno vestjo?
Vedno bolj. Spoznal sem namreč, da ni vse v količini. Lahko treniraš največ, pa to ni najboljše. Lahko si najbolj natančen pri prehrani, pa še vedno ne boš najboljši. Veliko je spremenljivk, ki so povsem individualizirane. Ko to odkriješ, se naučiš poslušati svoje telo, lahko bolj uspešno deluješ.
Na treningu se vam večkrat pridruži tudi Ilka Štuhec.
Glavnino treningov opravim sam. Dvakrat na teden pa se poveževa. To je dobrodošlo. Ne le zaradi družbe, temveč tudi opazovanja, kako delujeva pod obremenitvami. Ilka je dvakratna svetovna prvakinja. Je šampionka. Rad opazujem druge uspešne športnike, kako delujejo.
Ali to pomeni, da vam na terenu kdaj pogled pobegne tudi proti Marcelu Hirscherju?
Zelo redko. Na tekmah sem namreč osredotočen predvsem nase. Na treningih pa že pogledam, kaj dela konkurenca. Verjamem, da tudi drugi gledajo nas. Navsezadnje je majhna slovenska ekipa zelo uspešna.
Kaj vse vas letos poleti in jeseni čaka na snegu?
Kar bom zgradil poleti, bom nato poskušal pretvoriti v smučanje. Opraviti želim prilagoditev telesa na sneg. To je vedno izziv. V prvi vrsti se je treba privaditi na specifične smučarske sile. Pomemben del bo tudi testiranje opreme. Pri tem upam predvsem na to, da ne bom imel težav z nogo. Kaže dobro. V kar 95 odstotkih namreč vadim brez bolečin, kar je zelo dober znak. Če bo ostalo tako, se bom lahko posvetil tehniki in izboljšavam. Konkretno? V slalomu se želim osredotočiti na delovanje v strmini. V veleslalomu pa moram postati tekmovalec, ki bo v želenem ritmu vztrajal celotno progo. Tu računam na dobro kondicijsko pripravljenost.
Najprej izvedba, nato rezultat?
Rezultat mi je vedno prinesla izvedba. Kadar sem preveč razmišljal o rezultatu, izvedba ni bila želena, rezultat pa je bil posledično slabši. Cilji in apetiti so zanesljivo večji kot v preteklosti. Navsezadnje bom na štartu prve tekme nove sezone stal s štartno številko 18. Ne skrivam, da se želim prebiti med prvokategornike. Osnovni cilj pa je stabilna sezona. To mi do zdaj še ni uspelo.
Prav nestabilnost je bila vaša največja hiba. Gre za vprašanje glave, telesne pripravljenosti ali zdravstvenih težav?
Razlogov je več. Tudi moj odziv na kolajno iz Aareja. Mislil sem, da sem pripravljen na ta vrtiljak čustev. Pa nisem bil povsem. No, imel pa sem tudi veliko težav z nogo, o katerih javno nisem želel govoriti. Nisem želel iskati izgovorov, nisem želel pomilovanja, čeprav je bilo med sezono stanje večkrat zelo kritično. Spraševal sem se celo o smiselnosti svojega delovanja. Če teh težav ne bo, je možno vse.
