Smuči najboljšega slovenskega smučarja v kleti, on pa ... #video

Natančno 89 dni je minilo od zadnje tekme svetovnega pokala, ki mu je prinesla še tretjo uvrstitev na oder za zmagovalce. Do nove priložnosti ga loči 136 dni. "Še dolga pot," se ob brisanju kapljic znoja, ki še zdaleč niso le posledica visokih temperatur, nasmehne najboljši slovenski alpski smučar Žan Kranjec. "Vajen sem dela, vajen sem treningov. Gre za življenjski slog," pravi 26-letni Bukovčan, ki si sicer še obeta kakšen prost podaljšan konec tedna. A pravi dopust je že za njim. "Tri tedne nisem prav veliko razmišljal o smučanju in novi zimi. Privoščil sem si krajši oddih na Hrvaškem. Sicer pa sem se veliko družil s prijatelji in se posvečal drugim športom, kot so tenis, nogomet ali vožnja z gokardi. Vedno sem rad v gibanju. Ne spominjam se obdobja, v katerem bi tri dni zapored povsem miroval," dodaja veleslalomski prvokategornik, ki se bo sicer na sneg vrnil šele čez mesec in pol. Do takrat pa ... "Nič, delo, delo. Vsak dan."

Kdaj vas zdaj, ko ni voženj na smučišča in lova na ugodne ure na snegu, zbudi budilka?
Med tednom ob sedmih. Uro in pol pozneje sem že v trenažnem centru trenerja Mitje Bračiča. Trikrat na teden nato opravim tudi popoldanski trening. Spekter dela je širok. Od vaj za stabilizacijo, ravnotežje in gibljivost, pa vse do krepitve moči, vzdržljivosti ter laktatnih treningov. Tudi tek je vključen. Ko se bo bližala sezona, bo večji poudarek na hitrosti in eksplozivnosti. Ker iz leta v leto napredujem, se povečuje tudi intenzivnost, čeprav skrbno pazimo tudi na regeneracijo in preventivo.

Potrebujete stalni usmeritveni glas pri kondicijskih pripravah?
Sem precej samodiscipliniran. Kakšen dan treninga bi zlahka opravil sam oziroma po programu. Seveda pa je lažje, če imaš ob sebi trenerja ali sparing partnerja. To do izraza pride predvsem pri večjih obremenitvah. Tedaj namreč stežka zavrneš kakšno delo.

Foto: Reuters

Pravite, da vas budilka zbudi ob 7. uri. Jo kdaj prehitijo lovci na doping?
V letošnjem pripravljalnem obdobju še ne. Je pa zanimivo, da sem bil pred minulo sezono v vsega enem mesecu deležen kar štirih obiskov. Trikrat so prišli na domača vrata, enkrat pa v apartmajsko sobo med treningov v Saas Feeju.

Kako obremenjujoče je za vas to, da morate stalno javljati, kje ste?
Za eno uro na dan je treba protidopinški organizaciji javiti, kje sem. Večinoma izbiram čas med šesto in sedmo uro zjutraj ali pa kakšen drug termin, če natančno vem, kje bom. Da, to imam stalno v mislih. Konkretno, če se zdajle odločim za enodnevni izlet, vem, da moram to spremembo javiti. Ali pa če se znajdem na kakšni zabavi in ne prespim doma. Lagal bi, če bi dejal, da je to obremenjujoče. Verjetno pa gre za neke vrste vdor v zasebnost. Morda bi mi še bolj ustrezal kakšen čip, če že želijo vedeti, kje sem.

Novi trener Ilke Štuhec Stefan Abplanalp je pred dnevi brez zadržkov spregovoril o napadu na zlato olimpijsko kolajno v Pekingu 2022. Bi tudi vi upali postreči s podobno drznostjo?
To je vsekakor želja ali kar karierni cilj. Ne bom pa napovedoval napada na zlato kolajno. Pot do Pekinga je vendarle še dolga. Po drugi strani ima Ilka več uspehov, zato takšno napoved lažje poda. A tudi jaz sem dokazal, da spadam med najboljše veleslalomiste na svetu. Zlata kolajna je povsem realna. A brez napovedi. Treba je napredovati iz leta v leto, saj konkurenca ne spi.

Kakšne smernice sta ob pogovoru pred začetkom pripravljalnega obdobja zastavila s trenerjem Klemnom Bergantom?
Enotna sva si bila v mnenju, da je bila pretekla sezona dobra. Prav tako pa se zavedava rezerv. Predvsem gre za pristop. Govorim o položaju, ko na tekmah pokažem vse, kar znam. Če bi bil pri tem še bolj konstanten, bi bil tudi rezultatsko uspešnejši. Tako v fizičnem kot tehničnem pogledu sem na zelo visoki ravni. Vsekakor pa so mogoči napredki. Na vsaki tekmi. Verjamem, da lahko poskrbim za tehnične izboljšave. Nato pa bo pomembno, da sem na tekmah linijsko brezhiben.

Kako do takšnega tekmovalnega stanja?
Ključno je zaupanje. Ko stojiš v štartni hišici, moraš povsem zaupati sebi. Verjeti moraš tudi, da je oprema ustrezna. Ko vse to povežeš, pa moraš voziti na 100 odstotkih. En pomislek že lahko zbije ta odstotek. Če nisi povsem prepričan, da bosta noga in smučka zdržala zamišljeno linijo, se ti to lahko hitro maščuje. Idealno je, ko sem sproščen in pripravljen, da se strgam z verige. Kako do tega? Z vrhunskostjo na treningih in samozavestjo, ki ti jo dajo predhodni rezultati. Letos sem dvakrat stal na stopničkah, zato sem samozavesten. Zanimivo pa je, da v obeh primerih, tako ob zmagi v Saalbachu kot ob tretjem mestu v Soldeuu, še zdaleč ni šlo brez napak. A zaupal sem si in tudi po napakah vztrajal. Če potegnem črto, bi dejal, da gre za dolgotrajen proces gradnje tega zaupanja.

A še vedno pridejo tekme, na katerih se zdi, da ste izstrelili vse naboje, pa ostanete pod odrom za zmagovalce. Na obeh zadnjih velikih tekmovanjih kljub četrtem in petem mestu niste dejali vtisa smučarja, ki bi obžaloval kakšno zapravljeno priložnost?
Če bi bil zaostanek manjši, bi zanesljivo našel odsek, v katerem bi pridobil kakšno desetinko. V omenjenih dveh primerih res nisem bil na najvišji mogoči ravni, a mi je do odra vendarle zmanjkalo toliko, da bi bilo obžalovanje nesmiselno.

V obeh primerih je bila pred vami trojica Hirscher, Kristoffersen, Pinturault. Prva tri mesta so si razdelili tudi v skupnih seštevkih veleslalomskega svetovnega pokala v zadnjih dveh sezonah. Kako vstopiti v ta krog?
Ni dvoma, da gre za izjemne smučarje. Lahko bi na dolgo govoril o posamičnih kakovostih. Vseeno pa sem prepričan o tem, da niso toliko boljši od ostalih kot pa to kažejo rezultati. Je pa njihov izvedbeni odstotek izjemen. Na tekmah, predvsem  največjih, vedno pokažejo največ. To jih dela boljše od ostalih.

Sportal Slovenec, ki prevzema vajeti svetovnega ženskega smučanja

Sportal Ilka Štuhec v ekipo povabila strokovnjaka, ki je sodeloval tudi z Lindsey Vonn #video