Peter Prevc
Torek, 6. 2. 2024, 16.30
9 mesecev, 1 teden
Jani Grilc ob napovedanem koncu kariere skakalnega šampiona
Ob najavi slovesa Petra Prevca se mu je zavrtel poseben film
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
Jani Grilc je Petrovo skakalno pot dolga leta spremljal iz prve trenerske vrste. Z njim je deloval tako v klubu kot reprezentanci.
Ob napovedanem koncu kariere skakalnega šampiona Petra Prevca, ki se je v svetu smučarskih skokov podpisal pod številne mejnike, smo se o njegovi bogati športni poti pogovarjali s človekom, ki ga je trenersko spremljal od zgodnjih najstniških let, Janijem Grilcem. "Velik športnik, velik človek," pravi o 31-letniku, ki bo marca v Planici letel še zadnjič. In kakšen je bil Peter kot mladenič, katera tekma je Grilcu ostala v najlepšem spominu, kaj mu sporoča ob prehodu v drugo kariero?
Peter Prevc je danes napovedal konec bogate kariere. Vaše misli ob njegovi odločitvi?
Nekoliko nam je vsem žal, ker smo vseeno mislili, da bo vztrajal do olimpijskih iger, sploh glede na to, da je letos spet prišel v stik s svetovnim vrhom. A glede na vse poškodbe njegovo odločitev razumemo. Sam točno ve, kako težko je držati raven, priključek svetovnemu vrhu. Koliko odrekanja je potrebnega, včasih tudi trpljenja, da lahko deluješ na taki ravni, da si konkurenčen v svetovnem vrhu. Po tej plati ga razumem.
Se mi je pa ob tej informaciji zavrtela njegova celotna kariera. Kaj vse je v njej naredil v rezultatskem smislu, pa tudi kot človek. Za njim in za nami je ena res lepa zgodba z ogromno vrhunci, pa tudi padci.
Dolga leta ste delali z njim. Ste se tudi o tej odločitvi kaj pogovarjali z njim?
Ne, saj je nekako med vrsticami večkrat povedal, da se kar malo muči, da ima vsega počasi dovolj. Če imaš še družino, je vse skupaj še toliko težje.
Naredil je vse, kar je mogoče. Z njim delam že nekje od leta 2008, vem, skozi kaj je vse je šel, kakšna je bila njegova pot, kako je potekal njegov vzpon, kakšni so bili padci, kakšna pot vrnitve. Ni bilo tako enostavno, kot je morda videti navzven.
Kot trenerja oziroma kot trenerski štab te ob tej odločitvi preveva dejstvo, da bomo izgubili močan člen, a ko daš vse to na tehtnico, si rečeš, pa saj je človek v tem športu naredil vse, kar je mogoče.
In zdaj zasluženo dal na prvo mesto družino in zdravje.
Seveda. Treba je vedeti, da se organizem pri starejših še bolj izčrpava, za regeneracijo pa potrebuješ več časa. Zdravje je pomembno, družina prav tako, tako da mu želim vse najlepše.
"Kot trenerja oziroma kot trenerski štab te ob tej odločitvi preveva dejstvo, da bomo izgubili močan člen, a ko daš vse to na tehtnico, si rečeš, pa saj je človek v tem športu naredil vse, kar je mogoče."
Dobro poznate njegovo pot. Kako bi ga opisali kot mladega, nadobudnega skakalca? Kakšen je bil Peter?
Kot mladeniča sem ga videl kot zelo zdravo vzgojenega, zelo motiviranega. Takrat je imel še kar precej rezerv, predvsem v tehniki, marsikaj je bilo treba spremeniti, da je potem tudi na večjih skakalnicah skakal proti K-točki in čez. A te stvari je zelo hitro popravil. V letu, dveh je pokazal zelo velik napredek, tudi v rezultatskem smislu, na najvišji ravni.
Spomnim se, da je bil takrat še mladinec, Matjaž Zupan pa trener članov. Ko so odhajali v Lillehammer, je vprašal, ali bi ga dali A-ekipi, da bo videl, kje je njegovo mesto. In potem se je uvrstil na tekmo svetovnega pokala, že na prvi tekmi dobil točke in od takrat ostal v svetovnem pokalu.
"Kot mladeniča sem ga videl kot zelo zdravo vzgojenega, zelo motiviranega."
Njegova pot je šla zelo postopno naprej. Ni že naslednjo sezono prišel med prve tri, ampak je to šlo postopoma. To je bilo, vsaj po mojem mnenju, dobro za nadaljevanje kariere, saj ni bilo prehitevanja.
Če si stabilen na dolgi rok, lahko slediš trendom na najvišji ravni, kar je dobra naložba. In to se je potem tudi pokazalo. Je pa v skokih tako, da se pojavijo nepredvidljive stvari, kot so padci, poškodbe, ki jim tudi sam ni ubežal, a na te ne moremo vplivati.
Pričakovali smo, da bo na dolgi rok dober tekmovalec, da se lahko od njega pričakuje nekaj velikega. Vse skupaj je lažje, če veš, kaj delaš, zakaj to delaš in kako slediš temu, da bi prišel na najvišjo raven, kot pa če nekaj prehitevaš. Pri njem nam je uspelo, ker je razumel, da ni dobro prehitevati.
Kaj bi pri njem kot skakalcu izpostavili? Katero vrlino?
Vedno je bil pripravljen vlagati veliko, trdo je delal. Sploh v tistem prvem obdobju njegove kariere do leta 2016 je bil zelo dovzeten za kakšne korekcije, spremembe. Je pa seveda tudi zelo pomembno, da te stroka, ki te vodi, pozna, da ve, kje so tvoje največje kakovosti in da jih neguješ. V njegovem primeru je šlo eno z drugim precej v pravo smer.
Kako pa ste spremljali njegova zadnja leta, poskus vrnitve na vrh?
Ko športnik naredi toliko velikih stvari, kot jih je Peter, potem je težko prenašati, če si enkrat na 20. mestu. Sploh ker tekmovalec morda potem nima več toliko zaupanja v to, kar dela, posledično lahko veliko poskuša različne stvari, morda včasih kar preveč, potem pa lahko hitro zaideš iz osnov.
Spomin na Soči in srebrno odličje.
V poplavi vseh uspehov je težko izpostaviti en trenutek, eno tekmo, pa vendar, katera se je vam najbolj vtisnila v spomin?
Zagotovo si bom najbolj zapomnil tekmo olimpijskih iger v Sočiju, ko je dobil prvo kolajno. Spomnim se, kako sva bila z Goranom (Janusom, op. a.) na tribuni živčna po prvi seriji. Nato pa nam je vsem skupaj odleglo, ko je osvojil to odličje. Takrat šele potem vidiš, kako močan je tekmovalec, kako je zdržal pritisk, takrat je poplačano delo. Tisto čakanje mi je res ostalo v spominu, bila je prva kolajna, vsi smo jo težko čakali.
Omenili ste pritisk velikih tekmovanj. Glede na polne vitrine mu ga je na velikih tekmovanjih uspelo dobro krotiti.
Nedvomno. To uspeva tekmovalcem, ki so karakterno zelo močni, da se znajo umiriti na velikih tekmah, da znajo takrat v pravem smislu v skok dodati še tisto dodatno energijo in jo na koncu pretvoriti tudi v rezultat.
V preteklosti ste večkrat omenili tudi njegovo človeško plat. Menda je tudi sam pripomogel k temu, da ste pred leti red za zasluge takrat predsednika Boruta Pahorja prejeli tudi vi, trenerji.
Tu se kaže veličina človeka. To, da vidiš tudi ljudi okoli sebe, da ne pozabiš, kdo ti je pomagal na neki poti, da znaš videti tudi to, če so drugi v težavah, in jim znaš s kakšno besedo ali pa na drugačen način pomagati. Peter je tak človek. To je pri njem še dodatna veličina. Velik človek in velik športnik.
"To, da ne pozabiš, kdo ti je pomagal na neki poti, da znaš videti tudi to, ali so drugi v težavah, in jim znaš s kakšno besedo ali pa na drugačen način pomagati. Peter je tak človek. Velik človek in velik športnik," pravi Grilc.
Takšne stvari s seboj prineseš že iz otroštva. Že oče je rekel, da je bilo s Perotom najlažje, ker takrat še ni bilo toliko vpliva računalnikov in podobnega in se raje v "gmajni igral s storži ali pa čim podobnim". Taki otroci so res še bolj naravni.
Danes pa je z vso elektroniko drugače.
Da. Zato je z mlajšimi generacijami tudi v tem smislu težje delati, ker so včasih premalo naravni, premalo se poistovetijo z naravo, z ljudmi okoli sebe.
Kaj sporočate Petru pred odhodom v drugo kariero?
Predvsem to, da bo še naprej užival v krogu svoje družine in da bo ostal zdrav. Verjamem, da bo svoje kakovosti unovčil tudi v zasebnem življenju. Želim mu tudi, da bo počel nekaj takega, kar ga bo radostilo.
