Planica
Petek, 25. 3. 2022, 9.05
2 leti, 1 mesec
Pogovor z Borom Pavlovčičem
Išče pot, po kateri je že hodil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,61
Pred enim letom je bil slovenski skakalec Bor Pavlovčič praktično v raju. Na domači Letalnici bratov Gorišek je poletel na zmagovalni oder. Temelji za dobro naslednjo sezono so bili postavljeni, a so se porušili, sredi zime je nato pritisnil na gumb za resetiranje, se odpravil v tople kraje in spet našel zagon. Verjame, da se je iz lanske šole veliko naučil.
Za vami je težka sezona, predvsem s psihološkega vidika. V lanski ste bili ob koncu na stopničkah na Letalnici bratov Gorišek, nato se je vse skupaj začelo podirati. Največja težava so bili pridobljeni kilogrami. Sami ste po koncu poletja poudarili, da se jih je nabralo odvečnih deset, kar je vplivalo na vašo sezono. Kako gledate na vse skupaj?
Pred sezono sem zelo pospešeno delal in poskušal nadoknaditi, kar je bilo zamujeno. Potem nisem dobil možnosti, da bi bil v ekipi, kar me je zelo potrlo in mi zbilo samozavest. Skoki so bili temu primerni. Potreboval sem resetiranje. Šel sem na dopust, si vzel čas. Vrnil sem se z novo željo. Od sredine januarja, začetka februarja sem spet v polnem teku.
Upa, da bo letošnje pripravljalno obdobje zanj uspešno in učinkovito.
Kako to, da ste odpotovali v tople kraje sredi zime?
Vprašanje je bilo, kaj bi počel. Več možnosti sem imel. Odločil sem se, da grem kajtat, česar še nisem počel. Zanzibar je bil najugodnejši. Rad imam, da je vroče. Odločitev je bila prava.
Ali ste si tam nabrali moči in sprejeli kakšne odločitve?
Konec decembra sem se odločil, da bom odmislil skoke, pozabil vse hudo, kar je bilo, in se držal tistega, kar je dobro. Na Zanzibarju sem začel pogrešati skoke. Videl sem, kaj mi dnevno dajo. Dobil sem željo po tistih malenkostih in težkih stvareh, ki jih moram narediti, da pridem v formo.
Kje ste zdaj, če gledamo raven vaših skokov?
Spet so na zelo visoki ravni. V prihodnjih dneh bomo videli, kaj to pomeni.
Lansko leto je bilo za vas sanjsko, saj ste bili na Letalnici bratov Gorišek tretji. Kaj si obetate od letošnjega planiškega praznika?
Lani sem bi v povsem drugačnem položaju. Z vidika samozavesti je to razumljivo. Mislim, da lahko tudi v trenutnem položaju dosežem dobre rezultate.
Najtežji trenutek za Bora prihaja po sezoni, ko se vse skupaj umiri.
Katera bo tista ključna stvar, ki jo boste v prihodnje spremenili, da se vam ne bo ponovila zgodba pred to zimo.
Nekaj stvari sem že uredil, veliko jih še čaka. Takoj po sezoni bom imel najtežje delo, ker se bo spet malce sprostilo. Dokler me Planica drži v napetosti, je lažje delati in imeti v glavi, zakaj to delam. Upam, da bom po Planici ubral drugačen prestop. Morda je bil lani prevelik ekstrem z izgubljenimi kilogrami in se je potem obrnilo v nasprotno smer. Letos tega nisem naredil. Že s tega vidika sem morda letos v prednosti.
Motivacije ne manjka?
Za zdaj je ne. Bomo videli, kako bo v prihodnjih dveh, treh tednih, ko bom prost. Iz lanske šole sem se marsikaj naučil. Upam, da bom izkoristil to šolo.
Boste pa vendarle stisnili zobe v teh treh tednih premora, ki sledijo po koncu sezone?
Ne gre le za dva, tri tedne, ampak je to življenjski slog. Količinsko, ko sem v deficitu, se nenehno trudim in sem z glavo pri stvari. Ko se malce sprostim, mi glava hitro uide.
