Sobotni intervju
Petek, 22. 11. 2024, 21.18
4 ure, 36 minut
Sobotni intervju: Gorazd Pogorelčnik
Gorazd Pogorelčnik: Spremembe v slovenskih skokih že dobivajo obrise
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Vodja panoge za slovenske skoke in nordijsko kombinacijo Gorazd Pogorelčnik izpostavlja, da so bile spremembe nujne.
Konec je čakanja, začelo se je. Smučarski skoki so odprli nova vrata. Vrata v sezono 2024/25. Pri vseh vlada nekaj negotovosti glede rezultatskega vidika prihodnjih napornih štirih mesecev. Vprašanj je veliko, še več pa je pričakovanj. Vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Gorazd Pogorelčnik je v pogovoru za Sportal podrobno razložil, kakšne izzive je prinesla letošnja pripravljalna sezona s slovenskega zornega kota – od novih pravil glede dresov, ključnega vprašanja glede združevanja moških in ženskih tekem, kadrovskih sprememb v strokovnih štabih, povečevanja letalnic, novega nadarjenega skakalca, ki prihaja iz ozadja, zaprte skakalnice na Norveškem …
Sezona smučarskih skokov se je s petkovo tekmo mešanih ekip začela v Lillehammerju na Norveškem. Pripravljalno obdobje je bilo dolgo, od konca aprila do praktično konca novembra. Ali ste v slovenskih vrstah izpeljali vse, kar ste si zastavili tako pri dekletih kot pri fantih?
Če govoriva o treningih in trenažnem procesu, so vse izpeljali. Le pri fantih ... V začetku novembra smo načrtovali trening na prizorišču nordijskega svetovnega prvenstva v Trondheimu na Norveškem, pa ni bilo te možnosti, ker so pred tem že zaprli skakalnico, čeprav smo kasneje ugotovili, da je skakalnica še vedno odprta, da se da skakati. Na neki način so nas okrog prinesli. In to ni v redu. Seveda se zadnji trenutek nismo več odločali za potovanje in spreminjanje začrtanega programa. Ostali so doma, kjer so imeli dobre pogoje. Mogoče ta trening niti ni bil odločilni za svetovno prvenstvo kot enega od vrhuncev nove sezone.
Mislite, da so vam načrtno zaprli vrata na Norveškem? Če se spomnimo nordijskega svetovnega prvenstva v Planici, so v tistem poletnem obdobju vsi lahko skakali na planiških skakalnicah.
V prvi fazi so dejansko hoteli zapreti skakalnico, a so Norvežani sami skočili v zrak in rekli, da si tega zdaj ne morejo privoščiti glede na tamkajšnje vremenske razmere. To sem izvedel od našega trenerja, ki deluje na Norveškem, in bo to tudi omenil na njihovih sestankih. Ampak to nam zdaj pravzaprav nič ne pomaga. Je pa res, da so tudi Norvežani prišli trenirat v Planico, tako da tudi oni niso skakali na domačih objektih. Dva tedna pred sezono so bili tako pri nas v Sloveniji.
Kaj pa po finančni plati? Je sezona pokrita?
Letošnja sezona je pokrita, česar smo zelo veseli. Sponzorji in naši pokrovitelji nam stojijo ob strani. Je pa res, da je pojavnost v zadnjih letih v skokih precej poskočila zaradi rezultatov naših tekmovalcev in tekmovalk, kar nam močno pomaga pri iskanju partnerjev oziroma sponzorjev, ki najdejo svoj interes v našem športu.
V novi sezoni bodo začela veljati nova pravila glede omejevanja števila dresov za posameznega tekmovalca. Kaj bo to pomenilo v praksi?
Kar zadeva nas, pravzaprav ni bistvene razlike. FIS (Mednarodna smučarska zveza, op. p.) oz. veljaki, ki so na Mednarodni smučarski zvezi in so dokončno potrdili to pravilo, s tem po mojem mnenju niso storili absolutno nič, da bi si manjše nacije, ki nimajo optimalnih pogojev in dovolj finančnih sredstev, lahko privoščile več dresov. Pravzaprav se ni nič naredilo.
V sezoni bomo še vedno lahko uporabljali deset dresov, ki bodo čipirani, kar niti ni tako majhna številka. Toliko smo jih uporabljali v preteklosti. Da pa dobimo teh deset pravih, dobrih dresov, ki se jih potem čipira, lahko v ozadju naredimo še deset ali 20 dresov za vsakega posameznika. Zato po mojem mnenju to pravilo popolnoma nič ne pomaga manjšim nacijam.
Mi je pa všeč to, da je možnost uporabe samo enega dresa na tekmovanje. V preteklosti se je dogajalo, da je precej nacij ali pa kar precej tekmovalcev v drugi seriji zamenjalo dres. S tem se je zdaj to preprečilo, tako da neke pozitivne učinke seveda bo dalo, ne pa mogoče tistih, ki so jih v začetku predvidevali ali pričakovali na FIS. Tudi sam sem recimo član komiteja za opremo in razvoj. Tam smo ogromno razpravljali o tem, na koncu pa prišli do tega, da se nič ne bo spremenilo glede števila dresov ali uporabe števila dresov znotraj ene sezone.
Glede drugih stvari ni torej nič drastičnega?
Nobena druga sprememba ni drastična. Niti do leta 2026 – torej do konca olimpijske sezone – se ne pričakujejo neke drastične spremembe. Mogoče bo šlo bolj za to, da bi se manj iskale luknje v pravilih, kakor pa da bi se spreminjala pravila.
Nika Prevc brani naslov najboljše.
Veliko je govora o morebitnem povečevanju skakalnic, letalnic. Ali je tudi kaj bolj poglobljenega, konkretnega?
Razen to, da naj bi se zdaj dokončno dovoljevale povečave letalnic, niti ne. To, da so zdaj definirali velikanke in letalnice posebej, mi je pravzaprav všeč, ker skoki so za vse gledalce bistveno bolj zanimivi na večjih objektih, na večjih skakalnicah. Na Češkem in v Ameriki načrtujejo velikanko – ta meri od 150 do 200 metrov, nad 200 metrov je letalnica. Velikanke bi v svetovnem pokalu prišle prav. Prepričan sem, da bi to naš šport naredilo še bistveno bolj zanimivega, kakor je v tem trenutku.
Je pa res, da nekatera tradicionalna prizorišča morajo ostati, čeprav so to še vedno majhne skakalnice. Eno takih prizorišč je tudi pri nas na Ljubnem za ženske skoke. Če pod skakalnico pripelješ recimo deset tisoč gledalcev, potem taka tekma mora imeti neko dodano vrednost.
Ali je kaj bojazni, da bi prizorišče na Ljubnem ob združevanju prizorišč moških in ženskih tekem izgubilo svoj prostor pod skakalnim soncem na najvišji ravni?
Skrbi me, kaj se bo zgodilo, če se bodo res začele združevati tekme, kar pravzaprav na neki način sploh ni bil več predlog, ampak že kar ultimat Mednarodne smučarske zveze. Letos naj bi bilo sedem tekem skupnih, prihodnje leto deset. V sezoni 2026/27 naj bi bila vsa prizorišča skupna. Kljub temu verjamem, da bo prevladal razum in da bodo tradicionalna ženska prizorišča ostala na koledarju svetovnega pokala oz. da se mogoče to združevanje prestavi za tri, štiri leta. V sezono 2030/31 na primer, ko bodo imela tudi ta prizorišča možnost povečave objektov, da bi na njih lahko organizirali tako moško kot žensko tekmovanje.
Bi lahko Ljubno ob Savinji zaradi morebitnega celostnega združevanja tekem moških in ženskih skokov izgubil mesto v svetovnem pokalu?
Ali mislite, da je mogoče v celoti združiti moške in ženske tekme v enem koncu tedna? Velikokrat vidimo, kako vreme prestavlja tekme in je posledično težko izpeljati že zgolj preizkušnjo.
To po mojem mnenju ni težava, dokler so pogoji optimalni. Ko pogoji niso več optimalni, se dejansko lahko zelo hitro zgodi, da bodo tekme odpadale. Glede na tradicijo in priljubljenost ženskih skokov se bo najverjetneje to dogajalo na račun ženskih tekem, moški skoki bodo zagotovo imeli prednost. Upam, da so dobro razmislili, da so naredili tudi kakšne analize, kaj se bo zgodilo, če bodo ženske in moški na istih prizoriščih. Bojim se tega, da je premalo argumentov in da se odločitve prevečkrat sprejema kot na kakšni gostilniški debati, ne pa na osnovi pravih argumentov.
Videti je, da to ni soglasje več ljudi, ampak zgolj ožjega dela skupine.
V končni fazi je vedno tako, da ožja skupina ljudi pripravi predloge. In to je na neki način prav. Ampak v vsakem primeru mora biti soglasje, a jaz ne vem, da bi na naših podkomitejih in komitejih dosegli soglasje. Pravzaprav ta predlog sploh še ni padel na mizo, da bi se glasovalo o njem.
Kdaj pa mislite, da bi bila realna možnost, da bi tudi dekleta letela na Letalnici bratov Gorišek v Planici, kot to že počno na letalnici v Vikersundu?
Marsikdo je skeptik, zame osebno pa najkasneje na svetovnem prvenstvu leta 2028. Verjamem, da bi lahko 20 najboljših deklet in morda še nekatere zraven nastopale na finalu sezone svetovnega pokala v Planici. Je pa res, da je planiška skakalnica malce bolj odprta, da ima malce več vzgonskega vetra. Ženski skoki so v vseh teh letih napredovali do te mere, da se čudim nekaterim skeptikom, zakaj pravzaprav še vedno zavirajo ženski del skokov. Zakaj ne gredo na letalnice, zakaj se bolj ne odprejo? Nenazadnje je Vikersund največja letalnica na svetu. Je pa res, da je profil te letalnice tak, da vsaj v prvem delu letijo malce nižje kot recimo na letalnici v Planici.
Legendarni Goran Janus od te sezone naprej vodi B ekipo. Sprememba je bila nujna, izpostavlja Gorazd Pogorelčnik.
Dotakniva se še zaledja osrednje moške članske reprezentance. Včasih je bilo tako, da so skakalci iz B-reprezentance pritiskali na tiste v elitni članski izbrani vrsti. Ta bazen je zdaj videti nekoliko bolj izčrpan. Kdaj mislite, da bi se lahko prebudilo dogajanje eno ali pa celo dve stopnički nižje?
V zadnjih dveh letih nismo imeli tekmovalcev v B-ekipi, ki bi resno potrkali na vrata osrednje reprezentančne selekcije. Letos smo ravno zaradi tega naredili nekaj rošad v strokovnem timu reprezentančne selekcije B in v ozadju mladinske reprezentance. Veseli me predvsem to, da se že po nekaj mesecih dela kažejo določeni obrisi. Rezultati so boljši, čeprav mogoče še ne toliko na tekmah kot glede na način skakanja. Proces v vsakem športu zahteva svoj čas, da lahko tekmovalci oziroma tekmovalke pridejo na višjo raven.
Kako je v mlajših starostnih selekcijah?
Veseli me predvsem to, da se je letos pokazalo, da smo v teh mladinskih starostnih kategorijah dobili bistveno večjo bazo, da smo spet dobili tekmovalce, ki so sposobni zmagovati na tekmah alpskega pokala, kar se v zadnjih dveh letih ni prav pogosto dogajalo. In imamo po deset tekmovalcev v točkah tega pokala, kar spet kaže na trend, da zadaj prihaja generacija, ki bo prej ko slej – pričakujem v dveh ali treh letih – kar močno pritiskala na vrata reprezentančne selekcije. Imamo pa že v tem trenutku dva tekmovalca, enega mladinca in enega članskega reprezentanta B, ki sta na ravni, da bi lahko mogoče že letos skozi celinski pokal priskakala kvoto in se pokazala tudi v svetovnem pokalu.
Rok Masle je eden od tistih mladih, ki bi lahko iz ozadja prišel v svetovni pokal. Drugi je Žiga Jančar, izpostavlja Pogorelčnik.
Kdo sta ta dva?
20-letni Rok Masle, ki je že bil zraven, in 19-letni Žiga Jančar, ki je zelo zanimiv.
Je v vodstvu morebiti čutiti kaj pritiska pred novo sezono, ker je bila lanska odlična? Na eni strani globus Nike Prevc, na drugi so fantje prav tako marsikaj pokazali.
Pred vsako sezono se ga čuti. Pred vsakim začetkom prvih tekem svetovnega pokala malce delajo živčki. Ampak dejstvo je, da vemo, da je naš strokovni štab tako na moški kot na ženski strani dobro izpeljal vse treninge. Da so izvedli, kar so si zamislili. Da so bili nekateri tekmovalci in tekmovalke že deset dni pred začetkom svetovnega pokala na precej visoki ravni. Zdaj bo treba tisto, kar so naredili, pokazati tudi na tekmovanjih. In če bodo to storili, me ne skrbi, da ne bi bili tudi rezultati takšni, kot jih pričakujemo.
V zadnjih petih, šestih letih smo postopoma napredovali, zdaj pa je treba te rezultate vzdrževati. Slovenci moramo vedno imeti najvišje cilje. Taki cilji so bili tudi postavljeni pred začetkom sezone, to pomeni maja. Imamo nekaj vrhuncev: novoletna turneja, na kateri že nekaj časa nismo dosegli res odličnega rezultata, tukaj pa so še svetovno prvenstvo, norveška turneja RAW Air, zaključek svetovnega pokala v Planici.
