"Primer Martin Milec" ali kako bi ravnal Andrea Massi

Sportal Martin Milec zaradi pozitivnega dopinškega testa na večmesečni prisilni počitek

V slovenskih smučarskih krogih je resda kar nekaj takšnih, ki po tem, ko se bodo vladni ukrepi sprostili, gostinski lokali pa znova odprli, na pijačo ne bi povabili Andree Massija. A tudi tisti, ki so v najbolj hladnih odnosih z goriškim ideologom samostojne kariere Tine Maze, mu preprosto morajo priznavati kakovost in izjemne zasluge za eno od najbolj veličastnih poglavij v zgodovini slovenskega zimskega športa.

Pa ne le zaradi uspehov Mazejeve, ampak predvsem vsega, kar se skriva za njimi. Massi se je namreč dobro zavedal, da je športni uspeh sestavljen z več področij, zato se je, preden je vse skupaj povezal v celoto, lotil vsakega posebej. Na vseh teh področjih se je poskušal z Mazejevo približati popolnosti in tako tekmecem ne dovoliti priložnosti, da bi imeli prednost, ob tem pa je spretno izločeval nepotrebna tveganja.

Tako je nekoč med severnoameriško turnejo, ko se je Tina znašla v rahlem primežu zdravstvenih težav, obiskal lokalno ambulanto. Ko je zdravnik najboljši slovenski alpski smučarki predpisal zdravilo, je vzel telefon in – sredi noči po slovenskem času - poklical reprezentančnega zdravnika ter ga prosil, naj preveri, ali bi bila lahko kakšna od sestavin zdravila neskladna s seznamom dovoljenih sredstev.

Foto: Sportida

Če bi tako ravnal tudi nogometaš Maribora Martin Milec, potem v Ljudskem vrtu v četrtek proti večeru ne bi sklicali izredne novinarske konference, na kateri so povedali, da je občasni slovenski reprezentant prejel "4-mesečno prepoved igranja nogometa zaradi pozitivnega primera na dopinški kontroli z dne 27. 8. 2020, po tekmi Maribor - Coleraine."

Konkretno, nogometašu so pri analizi odvzetega urinskega vzorca zaznali prepovedano učinkovino fenoterol, ki se skriva v zdravilu berodual. To je bilo na zelo podoben način na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu usodno tudi za slovenskega hokejskega reprezentanta Žigo Jegliča. Milec je zdravilo jemal zaradi težav z astmo, izvirni greh pa je bila menjava zdravila (pred tem ventolin) brez predhodnega zdravniškega preverjanja, ali je to skladno z doping seznamom.

Primer jasno kaže na to, da elementov namernega kršenja pravil z željo po boljši športni izvedbi ni. To pravzaprav razkriva tudi višina kazni. V drugi fazi zgodbe se je, morda le z izjemo neposrečene izjave športnega direktorja Oliverja Bogatinova o tem, da so vijoličasti  tekmo s Colerainom tako ali tako izgubili, ustrezno in transparentno na zaplet odzval tudi Nogometni klub Maribor. Pri slednjem se v zgodbi o deljeni krivdi zavedajo tudi lastne odgovornosti.

Vsekakor ima dogodek, ki ga nikakor ne gre enačiti z mnogimi slovenskimi dopinškimi aferami, močno sporočilno vrednost. Športnikom namreč kaže, da v službi svojih klubov niso le na treningih in tekmah, temveč s svojim delovnim orodjem (beri: telesom) in vedenjem praktično vseskozi. Na tako visoki športni ravni morajo kot dobro plačani profesionalci paziti tudi na takšne - na prvi pogled morda povsem vsakdanje - stvari, kot je pršilo za astmo.  

Podobno velja za klube. Navsezadnje je NK Maribor institucija, ki je tudi na področju sodelovanja z zdravstveno stroko med najbolj naprednimi v državi, zato bi moral imeti na vseh ravneh športnikove obravnave z zdravniki vključene varovalke, ki bi preprečevale tovrstne spodrsljaje. Tudi ob upoštevanju dejstva, da je do podobnega zdrsa v slovenskem športu v preteklosti že prišlo. 

Sportal Damjan Gajser ni več trener Triglava: "V teh težkih časih ..."

Sportal Nova koronarealnost: Najtežje je trenerjem