Sreda, 29. 1. 2025, 4.00
2 meseca, 4 tedne
Na današnji dan (29. januar) ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
... leta 1994 se je na ženskem smuku na zahtevni progi Kandahar v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji smrtno ponesrečila avstrijska smučarka Ulrike Maier.
26-letna Maierjeva je nesrečno padla pri 110 kilometrih na uro, po udarcu v količek časomerilne naprave pa zanjo ni bilo več pomoči. Zaradi zloma vratu je umrla kmalu po tem, ko so jo pripeljali v bolnišnico v Murnau.
Le osem dni pred tem se je veselila zadnje zmage, najboljša je bila v veleslalomu v Mariboru.
Maierjeva je v svetovnem pokalu dosegla pet zmag in osvojila dve zlati kolajni v superveleslalomu na svetovnih prvenstvih v Vailu (1989) in Saalbachu (1991). Razmišljala je, da bi po sezoni 1993/94 sklenila smučarsko kariero.
Leta 2000 je slovenska rokometna reprezentanca na evropskem prvenstvu na Hrvaškem na tekmi za peto mesto premagala Hrvaško s 25:24 (12:12). Rokometaši so se s tem kot prva slovenska ekipa uvrstili na olimpijske igre v Sydneyju. Pred osem tisoč gledalci v razprodanem Domu športov so po šest golov dosegli Aleš Pajovič, Roman Pungartnik in Zoran Jovičič. Pri Hrvatih je sedem zadetkov prispeval Irfan Smajlagić.
Leta 2017 je slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec zmagala na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Cortini d'Ampezzo. To je bila še peta zmaga v lanski sezoni najuspešnejše slovenske alpske smučarke v sezoni in tudi v karieri, kajti pred tisto sezono Mariborčanka še ni stala na odru za zmagovalke. Štuhčevi se je najbolj približala Italijanka Sofia Goggia, ki je za najboljšo Slovenko zaostala 31 stotink sekunde. Tretje mesto je osvojila Avstrijka Anna Veith (+0,70).
Leta 2018 je Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) sporočil, da Rusija ne bo smela nastopiti na paraolimpijskih igrah v Pjongčangu, posamezni športniki pa bodo lahko tekmovali pod nevtralno zastavo.
Zgodilo se je še:
Leta 1964 so se v Innsbrucku v Avstriji začele devete zimske olimpijske igre. Nastopilo je 1.123 športnikov, (892 moških in 231 žensk).
Leta 2000 je Zlatko Zahovič v 17. krogu grške lige sezone 1999/00 zabil gol za Olympiakos pri zmagi nad Panachaikiju z 2:0.
Leta 2001 se je v St. Antonu v Avstriji z ženskim superveleslalomom začelo 36. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Vlogo prve favoritinje je upravičila Francozinja Regine Cavagnoud.
Leta 2002 je slovenski deskar Dejan Košir zmagal v paralelnem slalomu na tekmi svetovnega pokala v Bad Gasteinu v Avstriji. Drugo mesto je osvojil Nemec Mathias Behounek, tretjega pa Francoz Nicolas Huet.
Leta 2004 so rokometaši Slovenije v tretjem krogu drugega dela evropskega prvenstva v Ljubljani premagali Francijo s 27:22 (12:9) in se uvrstili v polfinale. Največ golov za Slovence je dosegel Vid Kavtičnik (8), za goste pa Gregory Anquetil (6).
Leta 2005 je ameriški smučar Bode Miller na svetovnem prvenstvu v Bormiu zmagal v superveleslalomu. Avstrijci so se morali zadovoljiti z drugim, tretjim in četrtim mestom Michaela Walchhoferja, Benjamina Raicha in Hermanna Maierja.
Leta 2006 je Dalibor Stevanovič zabil prvi gol v španski prvi ligi, ko je v 21. krogu sezone 2005/06 zabil častni gol za Real Sociedad pri porazu z 1:3 v gosteh pri Alavesu. Med strelce se je vpisal v 90. minuti.
Leta 2007 je Branko Ilič prestopil iz Domžal v španski prvoligaš Betis. Sprva je bil v Sevillo zgolj posojen, nato pa je z zeleno-belimi maja podpisal pogodbo.
Leta 2018 sta slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol na svetovnem pokalu v olimpijskem razredu 470 v Miamiju osvojili prvo mesto, kar je njun največji uspeh na teh tekmovanjih dotlej. Leto prej sta osvojili bron na svetovnem prvenstvu v Solunu, pred tem pa sta bili že evropski prvakinji in bronasti na EP.
Leta 2020 je alovenski telemark smučar Jure Aleš na tekmi svetovnega pokala v francoskem Samoensu osvojil drugo mesto. Na prvi tekmi v klasikuje zaostal le za Švicarjem Stefanom Matterjem.
Leta 2022 je slovenska smučarska skakalka Ema Klinec na tekmi svetovnega pokala v Willingenu v Nemčiji zasedla tretje mesto, zmagala je Avstrijka Marita Kramer pred Nemko Katharino Althaus.
Leta 2022 je avstralska teniška zvezdnica Ashleigh Barty v finalu uvodnega grand slama sezone v Melbournu s skupnim nagradnim skladom 47,7 milijona evrov s 6:3 in 7:6 (2) premagala Američanko Danielle Collins. Bartyjeva je postala prva domačinka po 44 letih, ki je osvojila uvodni turnir velike četverice.
Leta 2023 je danska moška rokometna reprezentanca osvojila tretjo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih. Na zaključnem turnirju na Švedskem in Poljskem je v finalni tekmi v Stockholmu premagala Francijo s 34:29 (16:15). Španija je bila v tekmi za bronasto odličje boljša od Švedske z 39:36 (18:22). Slovenija je osvojila deseto mesto.
Leta 2023 je slovenska smučarska skakalka Ema Klinec na tekmi svetovnega pokala v Hinterzartnu zasedla drugo mesto. Premoč je morala priznati le Norvežanki Anni Odine Stroem, ki je bila boljša za 5,2 točke.
Leta 2023 je slovenski skakalec Timi Zajc na tekmi v poletih na Kulmu s skokoma dolgima 234 ter 230,5 m (451,4 točke) osvojil drugo mesto. Ugnal ga je le Norvežan Halvor Egner Granerudom (234,5, 235 m/455,5), ki je bil najdaljši v obeh serijah in imel v seštevku 4,1 točke naskoka pred Zajcem.
Leta 2023 je srbski teniški zvezdnik Novak Đoković zmagal na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. V finalu je s 6:3, 7:6 (4), 7:6 (5) po dveh urah in 56 minutah premagal Grka Stefanosa Cicipas. Beograjčan je tako še desetič dvignil pokal Normana Brookesa, na večni lestvici pa se je z 22 naslovi izenačil s Špancem Rafaelom Nadalom.
Leta 2023 je slovenski gluhi teniški igralec Marino Kegl izgubil v finalu odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu za gluhe in naglušne. Po štirih zmagah v skupinskem delu je bil od 27-letnega Sobočana v finalu boljši izkušeni Madžar Gabor Mathe.
Leta 2024 je bila ruska umetnostna drsalka Kamila Valijeva suspendirana s štiriletno prepovedjo nastopanja zaradi pozitivnega dopinškega testa pred zimskimi olimpijskimi igrami leta 2022 v Pekingu.
Rodili so se:
1883 pokojni severnoirski nogometaš Billy McCracken
1926 pokojni turški nogometaš Lefter Kücükandonyadis
1932 pokojni angleški nogometaš George Allen
1932 pokojni angleški nogometaš Tommy Taylor
1936 nekdanji španski nogometaš Joaquin Peiro Lucas
1949 nekdanji ruski nogometaš Evgeni Lovčev
1950 nekdanji južnoafriški dirkač Jody Scheckter
1954 nekdanji brazilski nogometaš Leovegildo Lins da Gama Junior
1956 nekdanji beloruski nogometaš Sergei Borovski
1960 nekdanji ameriški skakalec v vodo Gregg Louganis
1965 nekdanji češki hokejist Dominik Hašek
1966 nekdanji brazilski nogometaš Romario
1964 nekdanji kanadsko-slovenski hokejist Ed Kastelic
1968 nekdanja slovenska lokostrelka Dolores Čekada
1969 nekdanji slovenski nogometaš Andrej Kokalj
1973 nekdanji francoski nogometaš Robert Pires
1977 nekdanji slovenski smučar prostega sloga Miha Gale
1978 nekdanji nemški smučarski skakalec Martin Schmitt
1978 nekdanji slovenski nogometaš Blaž Puc
1979 nekdanji slovenski nogometaš Matej Mavrič Rožič
1980 nekdanji hrvaški nogometaš Ivan Klasnić
1980 nekdanji danski nogometaš Peter Lovenkrands
1983 slovenski rokometaš David Miklavčič
1983 ameriška veslačica Cara Stawicki
1985 španski košarkar Marc Gasol
1985 slovenski nogometaš Aleksandar Zečevič
1986 angleški nogometaš Mark Howard
1988 španski kanuist Joan Crespo
1988 slovenski nogometaš Josip Iličić
1989 hrvaški nogometaš Goran Milović
1990 poljski nogometaš Grzegorz Krychowiak
1990 nemški košarkar Maik Zirbes
1991 slovaški nogometaš Jan Greguš
1992 nemški košarkar Maxi Kleber
1993 slovenska rokometašica Janja Rebolj
1995 slovenski rokometaš Rok Ovniček
1997 hrvaški nogometaš Ivan Kontek
1997 turški nogometaš Yusuf Yazici
2001 slovenski nogometaš Mirko Mutavčić
2002 slovenska nogometašica Luana Zajmi
2004 slovenski nogometaš Tom Kljun
