Nedelja, 20. 1. 2019, 4.00
5 let, 11 mesecev
SKOK V ŠPORTNO PRETEKLOST
Ko tragedija prepreči veselje ob krstni zmagi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,19
Ulrike Maier na poti proti cilju, ki ga ni nikoli dočakala.
Ob koncu meseca bo minilo 25 let od prve zmage nekdanje italijanske smukaške šampionke Isolde Kostner, ki pa se svojega prvenca tistega 29. januarja 1994 v Garmisch-Partenkirchnu zaradi tragične smrti Ulrike Maier ni mogla iskreno veseliti.
29. 1. 1994, Garmisch-Partenkirchen, ženski smuk svetovnega pokala. Tekma, za katero bi si v smučarski karavani želeli, da se nikoli ne bi zgodila. Tudi zmagovalka Isolde Kostner. Gre namreč za najbolj tragično tekmo, po kateri je umrla tedaj 26-letna avstrijska reprezentantka Ulrike Maier. Zanjo je bil usoden padec v spodnjem delu proge Kandahar, manj kot 20 sekund pred ciljno črto, za katero jo je na ramenih zaročenca Huberta Schweighoferja čakala petletna hči Melanie. Mame ni dočakala. Helikopter jo je odpeljal v bližnjo bolnišnico, iz katere so nato kmalu sporočili tragično novico o smrti.
Pri prehodu iz prečnega smuka in daljšega desnega zavoja v zaključni del, na mestu, kjer bi ob zasuku že bilo mogoče videti ciljni iztek, je Maierjevi pri hitrosti skoraj 105 kilometrov na uro groba snežna podlaga zagrabila notranji robnik desne smučke. Po neizbežnem padcu je z glavo trčila ob snežno podlago, pri čemer ji je takoj snelo čelado, nato pa je neodzivno zdrsela proti bližnji ravnini.
Ulrike Maier (22. 10. 1967-29. 1. 1994)
Strah že pred tekmo
"Proga je brutalno ledena in zaradi tega nevarna," je že po jutranjem ogledu proge v krajši televizijski izjavi dejala Maierjeva. Prikimale so ji številne tekmice, zgrožene nad čistim ledom na delu proge. Tudi Slovenke, ki so bile takrat na štartu, se spominjajo, da jih je že na ogledu presenetil led. Na določenih delih je bil tako izrazit, da se je pod njim videla celo trava. A uro pozneje je Avstrijka z nekaj napakami premagala zahtevne ledene pasti, nato pa …
V smučarski javnosti je dolgo veljalo prepričanje, da si je nekdanja prvakinja zlomila vrat ob trku ob leseni količek, namenjen merjenju vmesnega časa. Poznejše preiskave so tovrstne govorice ovrgle, tudi epiloga s kazensko odgovornostjo ni bilo. Je bil pa zaradi ozkega prehoda in neurejenega izletnega območja to jasen signal za izboljšanje varoval na tekmah najvišje ravni.
Zadnjo zmago je slavila v Mariboru
Za nesrečno Maierjevo je bila to prva tekma po 31. mariborski Zlati lisici, kjer se je veselila svoje tretje veleslalomske in skupno pete zmage v svetovnem pokalu v karieri (dvakrat je bila najboljša tudi v supervelslalomu). Zadnje. Na Pohorju, kjer so bili ponosni na 30 tisoč kubičnih metrov snega in kakovostno pripravljeno progo, je v pravem obračunu izjemnih smučarskih mojstric za 25 stotink sekunde prehitela Vreni Schneider, tretja pa je bila Katja Seizinger.
Poleg petih zmag je v Avstrijkini smučarski biografiji zapisanih še 15 uvrstitev na stopničke za zmagovalke. Za popolno zbirko so ji manjkale le smukaške stopničke. Njena paradna disciplina je bil superveleslalom. Med drugim ji je prinesel srebro v svetovnem pokalu v sezoni 1992/93 in kar dva naslova svetovne prvakinje. Prvo zlato FIS-ovo snežinko je osvojila leta 1989 v Vailu, dve leti zatem pa je naslov ubranila še v Saalbachu, kjer je uspeh dopolnila s srebrom v veleslalomu.
Špela Pretnar je bila ena od slovenskih tekmic nesrečne Avstrijke.
Slovenska trenerska ukana: Helikopter je pripeljal sneg
Tistega obdobja se zelo dobro spominja tudi Špela Pretnar, ki je bila ob omenjeni Avstrijkini zmagi v Mariboru kot najboljša Slovenka enajsta, v Garmisch-Partenkirchnu pa je z osmim mestom (Alenka Dovžan je bila celo šesta) dosegla svoj najboljši smukaški rezultat. Na progo se je podala po usodnem padcu Maierjeve, za katerega pa ni vedela. Tedanji trener za hitri disciplini Stojan Puhalj je namreč na štart sporočil, da je tekma prekinjena zaradi popravljanja proge, helikopter pa naj bi pripeljal dodaten sneg.
"Bile smo mlade. Medtem ko so bolj izkušene Avstrijske že pred tekmo negodovale, da je proga nevarna, nismo razmišljale o nevarnostih. Tudi trenerjevim besedam sem seveda slepo verjela. Šele v cilju sem nato izvedela za nesrečo, ob prihodu v hotel pa za smrt. Šok je bil velik, a prav zaradi že omenjene mladosti in vihravosti manjši, kot bi bil danes. Z današnjo miselnostjo se po takšni tragediji v tisti sezoni verjetno ne bi upala postaviti na štart," se spominja Pretnarjeva, danes predstavnica za stike z javnostmi alpskih reprezentanc pri SZS.
Isolde Kostner, zmagovalka usodne tekme, je nato spisala lepo smučarsko zgodbo.
Cmok v grlu, nato pa še 14 zmag
Po sobotni bavarski tragediji so organizatorji odpovedali nedeljsko superveleslalomsko preizkušnjo, velik cmok v grlu pa je ob pripovedovanju o zmagi čutila tedaj komaj 18-letna Italijanka Isolde Kostner, ki do tiste tekme v svetovnem pokalu še nikoli ni bila uvrščena niti med najboljšo deseterico. Jasno, svoje krstne zmage v karieri se ni mogla veseliti. Šok, ki se je zajedel v žensko karavano, je bil razumljivo premočan.
Ni pa ostalo le pri zmagi v Garmsich-Partenkirchnu. Še zdaleč ne. Že na naslednjem prizorišču tekem svetovnega pokala v Sierra Nevadi, kjer so se z dnevom žalovanja še enkrat poklonili Maierjevi, se je dvakrat zavihtela na stopničke. Na novo zmago pa je morala čakati dve leti. Prav na današnji dan, leta 1996, je bila najboljša v smuku v Cortini d'Ampezzo. Skupno je dobila 15 tekem svetovnega pokala in zbrala kar 51 uvrstitev med najboljše tri. Nazadnje ji je to uspelo leta 2005 v San Sicariu, kjer je bila druga v superveleslalomu, le mesto pred tedaj vzhajajočo zvezdo svetovnega pokala Tino Maze.
Isolde Kostner (skrajno levo): leta 2005 še zadnjič na stopničkah, v San Sicariu v družbi zmagovalke Anje Pärson ter Michaele Dorfmeister in Tine Maze, ki sta si razdelili tretje mesto.
Hotelirka iz Val Gardene
Kostnerjeva je kar ducat let igrala pomembno vlogo v karavani svetovnega pokala, iz katerega je po naznanjeni nosečnosti izstopila tik pred olimpijskimi igrami v Torinu 2006. Vrsto let je krojila smukaški in superveleslalomski vrh. Podobno kot pokojna Maierjeva je bila dvakrat svetovna prvakinja v superveleslalomu (1996 in 1997). Osvojila je tudi tri olimpijske kolajne ter v sezonah 2000/01 in 2001/02 smukaška globusa svetovnega pokala.
Danes živi v osrčju Dolomitov, v Val Gardeni ob znameniti Sella Rondi. Tudi sama je dejavna v turizmu, saj z možem Wernerjem, s katerim imata tri otroke, vodita družinski hotel. Občasno nastopa tudi na dobrodelnih temah, za ohranjanje priimka v športnih vesteh pa skrbi njena sestrična in krščenka Carolina Kostner, ena najboljših umetnostnih drsalk. Da kri ni voda, je pred leti Isolde dokazala z nastopom v televizijskem šovu umetnostnih drsalcev.
