Nedelja, 6. 1. 2019, 4.10
5 let, 10 mesecev
SKOK V ŠPORTNO PRETEKLOST
Dvojni razlog za današnji nasmešek Jureta Koširja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,32
Jure Košir v avstrijskem primežu, 6. 1. 1999
Na današnji dan pred 20 leti je Jure Košir kot tretji in obenem tudi zadnji slovenski alpski smučar dobil slalomsko preizkušnjo svetovnega pokala v okviru tradicionalnega pokala Vitranc v Kranjski Gori oziroma Podkorenu. Kako svež je njegov spomin?
Kar 92 uvrstitev na oder za zmagovalce je v dolgoletni uspešni karieri zbral Benjamin Raich. Če bi pobrskal po kronološko urejenem arhivu fotografij s stopničk, bi se mu v rokah najprej znašel posnetek izpred natančno dvajsetih let. Iz Kranjske Gore, kjer se je kot 20-letni mladinski svetovni prvak s štartno številko 33 po vrhunski drugi vožnji s 15. prebil na tretje mesto. Ugnala sta ga le dva – trinajst let starejši rojak Thomas Stangassinger in pa ljubljenec domačega občinstva Jure Košir. Nastopil je s štartno številko ena, postavil najboljši čas prve vožnje, v drugo pa kljub za odtenek manj stabilni predstavi na načeti progi ubranil 26 stotink naskoka.
Odprl in zaprl tekmo.
Večni spomini
"Na tisti dan me pogosto spomnijo drugi. Marsikdo mi pove, da je bil takrat v ciljnem izteku. So pa to tudi trenutki, ki me večkrat sami od sebe prešinejo. Res je, 20 let je veliko. Kar malce strašljivo. A v glavi je vse skupaj še tako živo, da mi je pravzaprav vseeno za leta," se enega od vrhuncev svoje kariere spominja Košir, čigar uspeh sta s 13. oziroma 15. mestom dopolnila Mitja Kunc (leto in mesec pozneje je dobil slalomsko preizkušnjo v Jongpjongu, kar je do danes zadnja moška zmaga v tej disciplini) in Drago Grubelnik.
Na ramenih Kunca in Grubelnika
Kviz: kako dobro se po 20 letih zmage spominja Jure Košir?
O tem, kako svež je po 20 letih Koširjev spomin, smo se želeli prepričati še s kratkim kvizom …
Katero štartno številko ste nosili ob kranjskogorski zmagi?
Ena! Že ko sem jo izžrebal, sem začutil, da bo tekma minila v znamenju številke ena. (pravilno; op. a.)
Katero mesto ste zasedali po prvem nastopu?
Prvo. Jasno, haha ... (pravilno; op. a.)
Kdo vam je delal družbo na stopničkah?
Stangassinger in Raich. Vem tudi, da so bile za zadnjega to prve stopničke v karieri. (pravilno; op. a.)
Kakšen je bil vaš čas?
Oh, tega pa res ne vem. Spominjam se le slabih treh desetink prednosti. (1:37,22 je znašal Juretov čas; op. a.)
Na čigavih ramenih ste pristali po zmagi?
Na ramenih žal pokojnega Draga Grubelnika in Mitje Kunca. (pravilno; op. a.)
Kateri dan je bil 6. 1. 1999?
Nedelja? (pravilni odgovor je sreda; op. a.)
Kdo je bil takrat trener slovenske reprezentance?
Janez Šmitek. (pravilno; op. a.)
Pika na i
Ker je v svoji karieri, ki velja za eno od največjih v zgodovini slovenskega alpskega smučanja, ob kranjskogorski dobil še dve slalomski preizkušnji (Madonna di Campiglio 1993 in Kitzbühel 1999), skupno zbral 20 uvrstitev na oder za zmagovalce, v Lillehammerju 1994 osvojil olimpijski bron, se veselil tretjega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala ter treh slalomskih in ene veleslalomske kolajne, bi ga mesto med slovenskimi športnimi velikani čakalo tudi brez tistega 6. 1. 1999. A po drugi strani je prav tisti uspeh odebelil njegove črke v večni knjigi, smučarju uresničil otroške sanje, vsej karieri pa dal posebno noto.
- Prvo progo je postavil švicarski trener Morisod, drugo pa Avstrijec Vallant.
- Tekmovalec z najvišjo štartno številko v finalu je bil Mitja Kunc (60).
- Slovenske barve so ob Koširju in Kuncu branili še Valenčič, Grubelnik, Vrhovnik in Dragšič.
- Med predtekmovalci sta bila Bernard Vajdič in Andrej Šporn.
- Dan pred tem je veleslalom dobil Patrick Holzer, Košir je bil 13.
- To je bil po dolgih letih prvi pokal Vitranc, na katerem ni nastopil Alberto Tomba.
Križajev pokal za kranjskogorsko zmago je razstavljen v tržiškem smučarskem muzeju
Tercet slalomskih asov
Na podoben način sta svoji karieri zaznamovala tudi njegova slovenska predhodnika na najvišji podkorenski stopnički, legendarna Bojan Križaj in Rok Petrovič. Prvi je bil kar dvakrat najboljši pred domačimi navijači. Prvič še na stari progi nad bencinsko črpalko, v pravem navijaškem špalirju, zdaj že daljnega 20. 3. 1982. Dobra tri leta in pol pozneje, 21. 12. 1985, je eno od petih zaporednih zmag pred svojimi navijači slavil slalomski virtuoz Rok Petrovič. Eno leto pozneje sta slalomska velikana združila moči. Križaj prvi, Petrovič drugi. Oder za zgodovino, a obenem tudi navdih za nove rodove. Tedaj tudi za 14-letnega Koširja.
Domači prag
"Na tem smučišču sem se učil smučati, zato je bila želja po zmagi še toliko večja. Jasno, tudi ob zavedanju, da so zame na tekmo prišli družina, prijatelji … Številni so bili vključeni tudi v organizacijo tekme. Prav zaradi tega je domača zmaga nekaj norega. Nekajkrat sem bil blizu, pa ni šlo. Prvič zaradi Alberta Tombe, drugič zaradi razveljavitve prve vožnje po mojem vodstvu. Nekako je bilo vseskozi v meni, da želim zmagati doma," o pomenu zmage na domači tekmi pripoveduje Košir, član ASK Kranjska Gora, sicer doma iz bližnje Mojstrane, zaradi česar je imel njegov podvig še močnejši domači prizvok. Križaj je bil namreč Tržičan, Petrovič Ljubljančan. Košir pa se je zmage veselil na domačem smučišču. Skoraj dobesedno pred domačim pragom.
20 let pozneje
Še lepši 6. januar
"Spominjam se močnega prepričanja, da lahko zmagam. Bil sem namreč v odlični formi. Spominjam se tudi posamičnih trenutkov med vožnjama. Lepi spomini, nora tekma," po dvajsetih letih pripoveduje Jure in ob tem razkriva, da 6. januar v njegovem življenju ni nekaj posebnega le zaradi tiste zmage. Štiri leta pozneje je namreč prav na ta dan dočakal rojstvo hčerke Aline. "Tudi leta 2003 smo tekmovali v Kranjski Gori. Zaradi težav s kolenom nisem bil tako konkurenčen. Sem pa takoj po odstopu na drugi progi oddrvel v ljubljansko porodnišnico in dočakal hčerino rojstvo," pravi Košir.
20 let pozneje …
Ko smo ga pred dnevi, ob bližajočem se okroglem jubileju, poklicali, se je odzval s sedežnice. Smučanje, čeprav v drugačni obliki ter predvsem brez količkov in ur, ostaja njegova strast. "Kolikor je le mogoče. Deloma poslovno, deloma za zabavo. Tako kot danes, ko sem v očetovi družbi," pravi danes 46-letni poslovnež, ki si pogodbeno sodeluje z Nordico in smučiščem Krvavec, pomaga pri akciji Šolar na smuči, s podjetjem CM Sports pa zastopa tudi več športnikov. Njegovi "klienti" so tako tudi Ana Bucik, Maruša Ferk, Boštjan Kline in Martin Čater.
Kdor čaka, naj bi tudi dočakal
Dve desetletji po zmagi in hkrati slabih 14 let po koncu kariere je Košir še vedno zadnji slovenski zmagovalec kranjskogorske tekme. Leta 2001 se je Uroš Pavlovčič zavihtel na tretje mesto v veleslalomu. V zadnjih letih pa sta za najboljša rezultata poskrbela Mitja Valenčič v slalomu (šesto mesto leta 2011) in Žan Kranjec, ki je bil lani v veleslalomu peti. Prav zadnji se zdi trenutno najbolj realen kandidat za Koširjevega naslednika, a v njegovem primeru v veleslalomu. "Redno spremljam tekme in seveda navijam za naše fante," proti 59. pokalu Vitranc, ki bo letos na sporedu 9. in 10. marca, pogleduje Košir.
Leta 2001 je Jure v Šigakognu takole še zadnjič stal na stopničkah (poleg njega še Heinz Schilchegger in Pierrick Bourgeat).
Zmaga, starejša od čudežnega dečka
V dvajsetih letih od zadnje domače zmage pod Vitrancem je sicer slovensko smučanje doživelo kar nekaj vrhuncev. Za največjega je poskrbela Tina Maze, ki je podrla vse predhodne mejnike, medtem ko pa je moško rezultatsko krivuljo zaznamovala predvsem selitev težišča na hitri disciplini. Trend sicer zdaj obračata že omenjeni Kranjec in Štefan Hadalin. Sicer pa, če se, malce za šalo, malce zares, naslonimo na trenutno najbolj vroče slovensko športno ime, lahko sklenemo, da o veliki časovni vrzeli dovolj zgovorno priča podatek, da se je Luka Dončić rodil 53 dni po Koširjevi zmagi. Prihodnji mesec, 28. 2., bo dopolnil 20 let. "Zanimivo, kot 10-letni deček je bil Luka tudi gost športnega tabora, ki smo ga tedaj skupaj z Markom Milićem in Anžetom Kopitarjem organizirali v Kranjski Gori," je sklepno vzporednico potegnil Jure, ki prav tako ne skriva navdušenja nad severnoameriškimi vragolijami čudežnega košarkarskega dečka iz Ljubljane.
