Sobota, 17. 8. 2024, 4.00
3 mesece, 1 teden
Na današnji dan (17. avgust) …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Primož Kozmus je 17. avgusta leta 2008 postal olimpijski prvak.
… leta 2008 je nekdanji metalec kladiva Primož Kozmus spisal zgodovino. Na olimpijskih igrah v Pekingu je postal prvi, in do danes edini, slovenski atletski olimpijski prvak.
Do zlatega odličja na štadionu Ptičje gnezdo je takrat 28-letni Brežičan prišel z izjemno serijo metov – prav v vseh šestih poskusih je kladivo zalučal prek 80 metrov. Najdlje je orodje letelo v drugem poskusu, ko je pristalo pri 82,02 metra. Na drugem in tretjem mestu je končala beloruska dvojica Vadim Devjatovski – Ivan Tihon.
… leta 2009 je Kozmus prav tako 17. avgusta postavil nov mejnik. Na svetovnem prvenstvu v Berlinu je obogatil zlato zbirko in postal prvi slovenski atlet z naslovom svetovnega prvaka.
Kladivo je v peti in šesti seriji zalučal do oznake 80,84 metra in za več kot meter in pol premagal drugovrščenega Poljaka Szymona Ziolkowskega, tretji je bil s skoraj tremi metri manj od Kozmusa Rus Aleksej Zagornij. Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov je še danes edini slovenski predstavnik kraljice športov, ki se lahko pohvali z naslovom svetovnega prvaka.
Omenjenima zlatima kolajnama je Kozmus, ki je zaradi težav s hrbtom lani končal kariero, dodal srebrno kolajno z OI 2012 v Londonu ter srebro (Osaka, 2007) in bron (Daegu, 2011) na SP.
Zgodilo se je …
Leta 1947 je za madžarsko nogometno izbrano vrsto prvič nastopil Jozsef Bozsik, ko je na balkanskem pokalu sodeloval pri zmagi nad Bolgarijo z 9:0 v Budimpešti. Skupno je zbral kar 101 nastopov, kar je bil vse do letošnjega evropskega prvenstva rekord madžarske izbrane vrste. Na EP ga je po številu nastopov za Madžarsko prehitel vratar Gábor Király.
Leta 1988 je ameriški atlet Harry Reynolds na atletskem mitingu v Zürichu postavil svetovni rekord na 400 metrov (43,29), s čimer je po dveh desetletjih popravil rekorden čas rojaka Leeja Evansa (43,86). Reynolds je rekord držal več kot desetletje, leta 1999 ga je s 43,17 izboljšal Michael Johnson. Ta dosežek pa je na OI v Riu de Janeiru pred dnevi uspelo izboljšati Južnoafričanu Waydu van Niekerku, ki je ciljno črto prečkal s časom 43,03.
Leta 1992 je na prijateljski tekmi proti Mehiki (2:0) v Moskvi prvič za reprezentanco nastopil Vladimir Bešastnik. S 26 goli v 71 nastopih je bil dolgo rekorder ruske izbrane vrste. Pozneje ga je prehitel Aleksandr Keržakov.
Leta 2004 je nekdanja slovenska judoistka Urška Žolnir na olimpijskih igrah v Atenah osvojila bronasto odličje. V boju za bron je premagala Kanadčanko Mario Helen Chisholm.
Leta 2005 je slovenska nogometna reprezentanca pod vodstvom Branka Oblaka odigrala prijateljsko tekmo proti Walesu in remizirala z 0:0.
Leta 2013 je v Splitu v 94. letu starosti po kratki bolezni umrl Renato Vučetić - Splićo, selektor jugoslovanske plavalne reprezentance ter vaterpolski trener in sodnik, ki je največje priznanje v svoji dolgi in bogati športni in trenerski karieri dobil leta 1960, ko je sodil na olimpijskem vaterpolskem turnirju v Rimu.
Leta 2015 je Ante Šimundža odstopil s položaja trenerja NK Maribor. To je storil po porazu z Olimpijo z 0:3.
Leta 2016 so slovenski rokometaši v četrtfinalu olimpijskih iger v Riu izgubili proti Danski s 30:37 (13:16). Izbranci Veselina Vujovića so se tako poslovili od iger, Danci pa so pozneje postali olimpijski zmagovalci.
Leta 2019 je v 76. letu preminil legendarni italijanski kolesar Felice Gimondi. V letovišču Giardini Naxos na Siciliji ga je v morju zadela srčna kap. Bil je eden izmed zgolj osmih na svetu, ki je dobil vse tri največje tritedenske dirke na svetu.
Leta 2022 je slovenska atletinja Tina Šutej kljub poškodbi na evropskem prvenstvu v atletiki v Münchnu v finalu skoka s palico osvojila bronasto medaljo s 4,75 m in osvojila deveto slovensko medaljo na prvenstvih stare celine. S finskim rekordom je zmagala Wilma Murto (4,80 m), druga je bila s 4,75 m nekdanja olimpijska in svetovna prvakinja Grkinja Aikaterini Stefanidi.
Leta 2022 je slovenska športna plezalka Janja Garnbret postala prva zmagovalka nove discipline športnega plezanja, kombinacije balvani-težavnost. Kot prva je na istem evropskem prvenstvu osvojila tri naslove, trojček zmag, po težavnosti in balvanih še v kombinaciji, ki bo na olimpijskih igrah 2024 v Parizu. Za popoln slovenski dan v Münchnu je z drugim mestom poskrbela Mia Krampl.
Rodili so se …
1943 nekdanji japonski smučarski skakalec Jukio Kasaja
1949 nekdanji francoski alpski smučar Jean-Noël Augert
1952 nekdanji brazilski dirkač formule 1 Nelson Piquet
1952 nekdanji argentinski teniški igralec Guillermo Vilas
1957 nekdanji slovenski kolesar Bojan Ropret
1964 nekdanji brazilski nogometaš Jorginho
1966 nekdanji kanadski hokejist Don Sweeney
1970 nekdanji ameriški teniški igralec Jim Courier
1970 nekdanji norveški nogometaš Oyvind Leonhardsen
1972 nekdanji slovenski rokometaš Tomaž Tomšič
1976 nekdanji kanadski hokejist Eric Boulton
1977 nekdanja francoska nogometaša Thierry Henry in William Gallas
1978 francoski atlet Mehdi Baala
1978 nekdanji slovenski smučar z zarezno tehniko Miha Malus
1980 nekdanji nizozemski nogometaš Jan Kromkamp
1981 nekdanji slovenski atlet Damjan Sitar
1982 angleški nogometaš Phil Jagielka
1984 nekdanji ameriški košarkar Dee Brown
1984 britanski kanuist Liam Heath
1986 ameriški košarkar Rudy Gay
1986 švedski nogometaš Marcus Berg
1991 nekdanja slovenska telovadka Saša Golob
1991 švicarski nogometaš Steven Zuber
1993 brazilski nogometaš Ederson
1993 švedska plavalka Sarah Sjöström
1993 brazilski nogometaš Rodrigo Caio
2000 slovenska nogometašica Adrijana Mori
2000 slovenska igralka badmintona Petra Polanc
2001 slovenski odbojkar Gal Ibrišimović
2003 slovenska rokometašica Ema Marković
2005 slovenski odbojkar Matevž Karadža Pevc
