Sreda, 13. 3. 2024, 4.00
7 mesecev
Na današnji dan (13. marec)
... leta 2022 je slovenska skakalna četverica Domen Prevc, Peter Prevc, Timi Zajc in Anže Lanišek prepričljivo zmagala na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v poletih v norveškem Vikersundu. Po osmih skokih so Slovenci za natanko 128 točk premagali najbližje zasledovalce in se podpisali pod deveto kolajno na SP v poletih, od tega tretjo zlato.
... leta 2022 so se slovenske smučarske skakalke na tekmi svetovnega pokala v Oberhofu v Nemčiji veselile trojne zmage. Urša Bogataj je bila z 277,4 točke najboljša, za popolno slavje Slovenk pa sta z drugim in tretjim mestom poskrbeli Nika Križnar (273,1) in Ema Klinec (262,4). Med deseterico je zadnjo tekmo v karieri končala tudi Špela Rogelj (252,5), ki je bila šesta. Za Rogljevo je bila to tudi zadnja tekma v karieri.
Bogatajeva, dvakratna olimpijska prvakinja iz Pekinga, je v finalu skočila 100 m in z drugega mesta skočila na vrh. Po 93 m dolgem skoku pa je morala mesti s svojo prijateljico zamenjati po prvi seriji vodilna Križnarjeva. Klinčeva je na tretjo stopničko zmagovalnega odra skočila s petega mesta po prvi seriji, potem ko je v finalu pristala pri 96,5 m.
… leta 1997 so košarkarji takratnega Smelta Olimpije na tretjem obračunu osmine finala evropske lige po pravi drami v končnici za točko (61:62) ugnali Cibono in se z 2:1 v zmagah uvrstili v četrtfinale.
Tudi na tretjem srečanju je bil zmagovalec znan šele po dramatični končnici pred šest tisoč gledalci, ki je razveselila Ljubljančane. Junak tekme je bil Vladimir Stepania, ki je 0,3 sekunde pred koncem po podaji najbolj razpoloženega zmaja Ariela McDonalda (13 točk) dosegel odločilni točki in poskrbel za nepopisno veselje slovenske ekipe. Tega ni moglo pokvariti niti nešportno vedenje zagrebških gledalcev v dvorani Dražena Petrovića, ki so Slovence obmetavali z vsemi mogočimi stvarmi.
Olimpija je zatem v četrtfinalu izločila tudi Stefanel in se uvrstila na sklepni turnir najboljše četverice v Rimu. Tam je v polfinalu priznala premoč poznejšemu prvaku Olympiakosu, v dvoboju za tretje mesto pa s 86:79 premagala Asvel.
Zgodilo se je še …
Leta 1994 je bila nekdanja slovenska atletinja Brigita Bukovec na dvoranskem evropskem prvenstvu v Parizu v teku na 60 metrov četrta s časom državnega rekorda 7,94. Od kolajne je bila oddaljena le tri stotinke. Zmagala je Bolgarka Jordanka Donkova.
Leta 2008 je nekdanji slovenski alpski smučar Aleš Gorza na zadnjem superveleslalomu sezone svetovnega pokala v Bormiu osvojil tretje mesto. Zmagal je Avstrijec Hannes Reichelt, ki je osvojil tudi mali globus za skupno zmago v tej disciplini. Za Gorzo so bile to druge od dveh stopničk svetovnega pokala v karieri.
Leta 2010 je nekdanji slovenski deskar na snegu Rok Flander na predzadnji tekmi sezone svetovnega pokala dosegel rezultat sezone. Paralelni veleslalom v italijanskem Valmalencu je končal na drugem mestu, v boju za zmago pa je moral priznati premoč Avstrijcu Benjaminu Karlu.
Leta 2011 je nekdanja slovenska smučarska tekačica Petra Majdič na šprintu v klasični tehniki za svetovni pokal v Lahtiju osvojila tretje mesto. Zmagala je Norvežanka Marit Bjoergen pred rojakinjo Astrid Jacobsen.
Leta 2011 je nekdanji slovenski telovadec Mitja Petkovšek na uvodni tekmi svetovnega pokala v Cottbusu na bradlji osvojil tretje mesto. Pred njim sta končala Francoz Yann Cucherat in Uzbekistanec Anton Fokin.
Leta 2013 je na finalu svetovnega pokala alpskih smučarjev v Lenzerheideju Tina Maze osvojila tretje mesto na superveleslalomu. Slavila je Švicarka Lara Gut, druga je bila Avstrijka Anna Veith.
Leta 2017 je Mednarodno športno razsodišče v Lozani (Cas) z dosmrtno prepovedjo delovanja v športu kaznovalo ruskega zdravnika Sergeja Portugalova, ki je bil vodja medicinske komisije ruske atletske zveze, njegovo ime pa se je pojavilo tudi v poročilu Svetovne protidopinške agencije Wade iz leta 2015.
Leta 2020 so v NK Maribor tudi uradno potrdili, da Zlatko Zahović zapušča mesto športnega direktorja kluba. Tako se je končalo izjemno uspešno obdobje, v katerem so vijolični osvojili osem naslovov državnega prvaka, dvakrat zaigrali v glavnem delu lige prvakov in trikrat v evropski ligi. Športni direktor Msribora je Zahović postal 1. avgusta 2007.
Leta 2021 je v 52. letu starosti v Minsku po zahrbtni bolezni umrl nekdanji slovenski rokometni reprezentant in trener Tomaž Čater. Čater je bil član izbrane vrste, ki je po slovenski osamosvojitvi odigral zgodovinski prvo tekmo proti Hrvaški.
Leta 2021 je slovenski kolesarski as Tadej Pogačar z zmago na kraljevski etapi dirke svetovne serije od Tirenskega do Jadranskega morja prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Dvaindvajsetletnik je na poti od Ternija do vrha vzpona na Prato di Tivo (148 km) ugnal Britanca Simona Yatesa in Kolumbijca Sergia Higuito.
Leta 2021 je najboljša slovenska šahistka Laura Unuk zmagala na mednarodnem turnirju šahistk Cvet Mediterana na Reki. Unukova je med turnirjem kot prva Slovenka prišla tudi do mojstrskega naziva.
Leta 2021 je mlada slovenska smučarska skakalka Nika Prevc, mlajša sestra bratov Petra, Ceneta in Domna Prevca, postala skupna zmagovalka alpskega pokala za sezono 2020/21. Prevčeva je s tretjo zmago na pokalu v francoskem Premanonu dva dni pred 16. rojstnim dnevom potrdila skupno slavje.
Leta 2022 je slovenska nordijska kombinatorka Ema Volavšek na finalni tekmi druge sezone svetovnega pokala v nemškem Schonachu osvojila tretje mesto in kot tretja tudi končala v skupnem seštevku.
Leta 2022 je slovenski kolesarski as Primož Roglič (Jumbo-Visma) postal skupni zmagovalec dirke Pariz - Nica, potem ko je v zadnji etapi s tretjim mestom ohranil prednost pred najbližjim zasledovalcem Britancem Simonom Yatesom (BikeExchange-Jayco).
Leta 2022 je slovenski kolesar Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) ubranil skupno zmago na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Zadnjo etapo v okolici San Bennedetto del Tronta (159 km) je zanesljivo kot 33. končal v času zmagovalca ciljnega sprinta, Nemca Phila Bauhausa (Bahrain-Victorious).
Leta 2023 je v 77. letu starosti je zaradi raka, prvič so mu ga diagnosticirali že leta 2008, umrl legendarni ameriški skakalec v višino Dick Fosbury, olimpijski prvak iz Ciudad de Mexica 1968, ki je z novim slogom za vselej zaznamoval skok v višino.
Rodili so se ...
1955 nekdanji italijanski nogometaš Bruno Conti
1961 nekdanji slovenski smučarski tekač Dušan Djuričić
1967 pokojni kolumbijski nogometaš Andrés Escobar
1973 nekdanji ameriški košarkar Bobby Jackson
1974 nekdanji brazilski nogometaš Vampeta
1974 nekdanji švedski teniški igralec Thomas Enqvist
1975 nekdanji slovenski nogometaš Samir Balagić
1979 belgijski atlet Cédric Van Branteghem
1980 nekdanji ameriški košarkar Caron Butler
1980 nekdanji slovenski veslač Matej Prelog
1985 brazilski nogometaš Alcides Araújo Alves
1985 nekdanja slovenska smučarska tekačica Vesna Fabjan
1986 slovenska teniška igralka Andreja Klepač
1987 nemški nogometaš Andreas Beck
1988 avstrijski biatlonec Dominik Landertinger
1989 nemški nogometaš Holger Badstuber
1989 nemški nogometaš Marko Marin
1989 nekdanja slovenska alpska smučarka Vanja Brodnik
1993 angleški nogometaš Tyrone Mings
1993 norveški smučarski tekač Simen Hegstad Krüger
1994 španski nogometaš Gerard Deulofeu
1995 ameriška alpska smučarka Mikaela Shiffrin
1995 ruska rokometašica Ana Vjakireva
1995 japonska igralka badmintona Nozomi Okuhara
1996 slovenska odbojkarica Eva Mori
1997 slovenski nogometaš Erik Gliha
1997 ameriški košarkar Landry Shamet
1997 portugalski nogometaš Ruben Neves
1998 slovenska nogometašica Špela Kolbl
2004 ameriška teniška igralka Coco Gauff