Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
12. 9. 2024,
4.00

Osveženo pred

3 mesece, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,43

Natisni članek

Natisni članek

tek atletika Jolanda Čeplak na današnji dan

Četrtek, 12. 9. 2024, 4.00

3 mesece, 2 tedna

Na današnji dan (12. september)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,43
Slovenija, Latvija, EuroBasket 2017 | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

Leta 2017 se je slovenska košarkarska reprezentanca na EuroBasketu v Istanbulu prebila v polfinale. V četrtfinalu 40. evropskega prvenstva je na krilih kapetana Gorana Dragića (26 točk) in Luke Dončića (27) s 103:97 premagala Latvijo, pri kateri je s 34 točkami blestel Kristaps Porzingis 

Leta 1976 se je rodila nekdanja slovenska atletinja Jolanda Čeplak, ki je v bogato atletsko kariero vpisala mnoge razveseljive dosežke, a tudi dopinško afero.

Eno od uspešnejših atletskih let Velenjčanke je bilo leto 2002, ko si je pritekla kar dva evropska naslova. Na evropskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju je bilo vse pripravljeno na avstrijsko slavje Stephanie Graf, a je favorizirano domačinko na 800 metrov presenetila Čeplakova. Naša srednjeprogašica je takrat s časom 1:55,82 postavila svetovni rekord, ki drži že dobrih 14 let in pol. Istega leta se je v Münchnu okitila še z naslovom svetovne prvakinje na 800 metrov na prostem.

Leta 2004 je na olimpijskih igrah v Atenah še okrepila bogato zbirko kolajn. Na 800-metrski razdalji je osvojila bronasto odličje.

Začetek zatona njene kariere sega v poletje leta 2007, ko je padla na dopinškem testu. Tako vzorec A kot B sta bila pozitivna na eritropoetin. Trikratna zaporedna športnica Slovenije je jemanje tega zanikala, a s pritožbo ni uspela in si prislužila dvoletno prepoved nastopanja. Po tej se je vrnila na atletske steze, a nikoli več do vidnejših rezultatov.


Zgodilo se je še …

Leta 1920 so se v belgijskem Antwerpnu končale olimpijske igre.

Leta 1945 je bil ustanovljen nemški nogometni prvoligaš Wolfsburg.

Leta 1962 je v povratni tekmi finala pokala velesejemskih mest Valencia na štadionu Nou Camp v Barceloni pred 60.000 gledalci z 1:1 remizirala proti Barceloni in s skupnim izidom 7:3 osvojila prestižno lovoriko.

Leta 1971 je nekdanja ameriška teniška igrala Billie Jean King osvojila drugega od štirih naslovov na OP ZDA. V finalu je s 6:4 in 7:6 premagala Rosemary Casals.

Leta 1976 je nekdanji ameriški teniški igralec Jimmy Connors v finalu OP ZDA s 3:1 v nizih strl Bjorna Borga in še drugič slavil na tem tekmovanju, Američan je zmagovalec OP ZDA sicer postal petkrat.

Leta 1990 je na prijateljski tekmi proti Španiji v Gijonu pri porazu z 0:3 za Brazilijo prvič zaigral Cafu, ki je skupaj v dresu Kariok zbral kar 142 nastopov, kar je rekord brazilske vrste.

Leta 1992 sta se v polfinalu OP ZDA pomerila Michael Chang in Stefan Edberg. Z rezultatom 6:7, 7:5, 7:6, 5:7 in 6:4 je po petih urah in 26 minutah, kar je še danes rekord na OP ZDA, slavil Edberg.

Leta 2004 je Roger Federer v finalu OP ZDA Lleytonu Hewittu zavezal kar dve kravati in zmagal s 6:0, 7:6 in 6:0.

Leta 2005 je slovo od profesionalne kariere napovedal eden od najboljših hokejskih igralcev vseh časov Mark Messier. Kanadčan, ki je osvojil šest Stanleyjevih pokalov, je bil leta 2007 sprejet v hokejski hram slavnih.

Leta 2010 je zadnji dan svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Tacnu Slovenija stopila na zmagovalni oder. Dosežek ni uspel favoritu Petru Kauzerju, ki je po napakah končal na devetem mestu, pač pa kajakašu Juretu Megliču, ki je osvojil tretje mesto.

Leta 2015 so Dikemba Mutomba, nekdanjega zvezdnika severnoameriške profesionalne košarkarske lige NBA so na slovesnosti v Springfieldu sprejeli v Hišo slavnih. 

Leta 2016 je Švicar Stanislav Wawrinka je postal zmagovalec odprtega prvenstva ZDA. V finalu je premagal prvega igralca sveta Srba Novaka Đokovića s 6:7, 6:4, 7:5 in 6:3.

Leta 2021 je Britanka Emma Raducanu postala zmagovalka teniškega OP ZDA. Osemnajstletna kvalifikantka, 150. igralka sveta, ki doslej še ni zmagala dvoboja na turnirjih serije WTA, je v finalu proti še eni najstnici, 19-letni Kanadčanki Leyli Fernandez, z zmago s 6:4 in 6:3 spisala zgodovino ženskega tenisa.


Rodili so se …

1913 pokojni ameriški atlet Jesse Owens
1938
pokojni kanadski hokejist in trener Claude Ruel
1950
nekdanji kanadski hokejist Mike Murphy
1964
nekdanji nemški nogometaš Dieter Hecking
1965
nekdanji ameriški košarkar Vernon Maxwell
1967
nekdanji slovenski rokometaš Boris Denič
1973
nekdanji kanadski hokejist Martin Lapointe
1974
nekdanji portugalski nogometaš Nuno Valente
1976
nekdanja slovenska atletinja Jolanda Čeplak
1980
 nekdanji slovenski košarkar Jure Balažič
1980
 nekdanji kitajski košarkar Jao Ming
1980
pokojni češki hokejist Josef Vašiček
1982
 nekdanji hrvaški košarkar Zoran Planinić
1983 
nemški kanuist Max Hoff
1984
slovenski deskar na snegu Jernej Demšar
1986
japonski nogometaš Juto Nagatomo
1986
angleška plavalka Joanne Jackson
1987
kazahstanska teniška igralka Jaroslava Švedova
1987
slovenski tekmovalec v telemarku Klemen Žonta 
1988 
avstrijski igralec namiznega tenisa Stefan Fegerl
1989
igralec ameriškega nogometa Andrew Luck
1991 
belgijski nogometaš Thomas Meunier
1994 ukrajinska teniška igralka Elina Svitolina
1994 nizozemski motokrosist Jeffrey Herlings
1995 bahamski atlet Steven Gardiner
1996 ugandski atlet Joshua Cheptegei
1997 
ameriška smučarska tekačica Julia Kern
1998 slovenski veslač Nik Krebs
2005
slovenski atlet Klemen Modrijančič

Tadej Pogačar VN Montreala 2022
Sportal Na današnji dan … (11. september)
Sportal Na današnji dan … (10. september)
Zlatko Zahović
Sportal Na današnji dan (9. september)
Tim Gajser Honda Španija
Sportal Na današnji dan (8. september)
Srečko Katanec
Sportal Na današnji dan (7. september)
Vuelta 2019 Pogačar Roglič
Sportal Na današnji dan (6. september)

Ne spreglejte