Domen Prevc
Tadej Pogačar
Ponedeljek, 6. 4. 2026, 4.00
6 ur, 13 minut
Komentar
Krivica razkošja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Domen Prevc je v iztekli sezoni postavil zelo visoka merila. Tadej Pogačar gre po tej poti, da bo primerjava za športnika leta skoraj nehvaležna, sploh če bo Pogi nadaljeval v takšnem ritmu.
Domen Prevc je naredil sezono za športnika leta. Takšno, po kateri v običajnem športnem letu skoraj ne bi bilo več veliko vprašanj. Sanjska zima, izjemni dosežki, občutek prevlade in zgodba, ki jo slovenski šport hitro vzame za svojo. A leto 2026 očitno ni običajno leto. Ker je tu še Tadej Pogačar, ki je že na začetku sezone pokazal, da bo merila veličine znova premikal tako visoko, da bo decembrska primerjava skoraj nehvaležna.
Tadej Pogačar je letos prvič osvojil Milano–Sanremo, spomenik, ki mu je bil v zadnjih letih trn v peti. V nedeljo je prikolesaril še do tretje zmage na Dirki po Flandriji. Če jo osvoji še enkrat, bo tam stal sam na vrhu zgodovine.
In kar je za njegove tekmece še bolj neprijetno – občutek, da to še zdaleč ni vrhunec njegove sezone, in občutek nemoči.
Ko popolnost ni dokončen odgovor
Domen Prevc ima sezono, ki kliče po najvišjem priznanju. Ima vse: rezultate, težo, zgodbo in občutek veličine. Takšno, po kateri bi bil v številnih letih že aprila ali maja prvi favorit za športnika leta.
A njegova sezona je že končana. Pogačarjeva se je šele zares začela.
Sanjska sezona Domna Prevca se je zaključila v Planici.
Naslednji teden ga čaka Pariz–Roubaix, severni pekel, klasika, na kateri je bil lani na svojem debiju drugi. Sledi še Liege–Bastogne–Liege, nato Tour de France, svetovno prvenstvo in evropsko prvenstvo v Sloveniji ter njemu zelo ljub zadnji spomenik Dirka po Lombardiji, ki jo je osvojil petkrat zapored. To ni več koledar. To je razpored, ki ponuja zgodovino. Sploh če bi mu med drugim uspelo osvojiti vseh pet spomenikov, kar ni uspelo še nikomur v enem letu.
In to je kolesar, ki se mu klanja ves svet, ker sodobno kolesarstvo tako popolnega in tako raznovrstnega šampiona ni imelo.
Ko primerjave postanejo skoraj nepoštene
In prav v tem je razlika. Prevc je svojo zgodbo že spisal do konca. Pogačar pa ima pred sabo še toliko odprtih poglavij, da lahko do decembra mejo veličine prestavi še višje – morda celo tja, kjer primerjave ne bodo več povsem poštene.
Tadej Pogačar nadaljuje z izjemnimi predstavami. V nedeljo je osvojil še drugi spomenik v tem koledarskem letu.
To ni komentar proti Domnu Prevcu. To je komentar o tem, kako visok je postal prag veličine v slovenskem športu. O letu, v katerem imaš na eni strani športnika s sezono, ki deluje popolno, na drugi pa nekoga, ki tudi po takšnih zmagah še vedno deluje, kot da je šele na ogrevanju.
In gledano s slovenskega zornega kota je to največji privilegij. Da spremljamo leto, v katerem se ne sprašujemo več, ali ima Slovenija kandidata za športnika leta, ampak kateri od izjemnih bo na koncu stal na vrhu.
