Petek, 13. 3. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Zamejski Slovenec Jan Grgič o življenju in delu v Italiji
Italija iz prve roke: Čudno je, česa takega še nismo doživeli #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,87
2
Z zamejskim Slovencem Janom Grgičem, novinarjem tržaškega časnika Primorski dnevnik, smo se pogovarjali o življenju in delu v Italiji, ki so jo ohromili številni ukrepi proti zajezitvi širjenja novega koronavirusa.
"Še prejšnji teden se nam je zdelo, da pri koronavirusu ne gre za nič resnejšega, seveda pa danes na razmere gledamo precej drugače. Verjetno je v Sloveniji te dni podobno. Kaj naj rečem? Precej čudno je vse skupaj. Prvič se spopadamo s takimi razmerami. Ni vojna, je pa vseeno podobno in zelo težko. Ulice so povsem opustele … Lokali in restavracije so zaprti," razmere v Italiji opisuje Jan Grgič, športni novinar pri tržaškem časopisu Primorski dnevnik.
Z Janom Grgičem, novinarjem tržaškega časnika Primorski dnevnik, smo se pogovarjali o številnih ukrepih, ki so v zadnjih dneh povsem ohromili Italijo, in vsakdanu, kot ga spoznavamo prvič. Grgič je zamejski Slovenec in prihaja iz majhnega kraja Padriče na tržaškem Krasu blizu Sežane, deset kilometrov oddaljenega od Trsta. Te dni na lastni koži okuša posledice ukrepov, ki jih je sprejela vlada italijanskega premierja Giuseppeja Conteja. V Italiji je včeraj za novim koronavirusom umrlo še 189 ljudi, skupno se je številka povzpela že na 1016. Z virusom, ki je ustavil vsakdan, je v 60-milijonski Italiji okuženih že več kot 15 tisoč ljudi.
Že v preteklih dneh so na meji z Italijo vzpostavili šest nadzornih točk, kjer zavračajo tuje državljane, ki niso zdravi oziroma nimajo potrdila, da niso okuženi s koronavirusom. V četrtek zvečer so slovensko-italijansko mejo zaprli tudi za vlakovni potniški, mednarodni občasni in linijski avtobusni promet. Meja bo z nekaj izjemami zaprta tudi za tovorni promet.
Kako doživljate omejitve, ki jih je italijanska vlada sprejela za zajezitev širjenja novega koronavirusa?
Šole in vrtci so sicer zaprti že od konca februarja, a še prejšnji teden se nam je zdelo, da ne gre za nič resnejšega, seveda pa danes na razmere gledamo precej drugače. V Sloveniji je verjetno te dni podobno.
Kaj naj rečem? Precej čudno je vse skupaj. Prvič se spopadamo s takimi razmerami. Ni vojna, je pa vseeno podobno in zelo težko. Ulice so povsem opustele … Lokali in restavracije so zaprti.
Primer: še v nedeljo sem lahko šel v lokal na kavo, danes to ni več mogoče. Najprej so nam zahajanje v bare in restavracije odsvetovali, od srede naprej so vsi lokali v Italiji zaprti.
Zaprte so tudi trgovine, odprte ostajajo le trgovine z živili, lekarne in trafike.
V Italiji so odprte samo trgovine z živili, lekarne in trafike.
Ali med Italijani vlada mnenje, da so ukrepi prepozni?
Še prejšnji teden so na družbenih omrežjih vsi besneli, kaj je tega treba, jezili so se, da bo zaradi ukrepov propadlo gospodarstvo, da bo to davek, ki ga bomo plačevali še vrsto let, a se je to zadnje dni umirilo.
Ljudje pravzaprav šikanirajo tiste, ki ukrepe sprejemajo preveč zlahka ali jim celo nasprotujejo.
V Italiji se je zdaj razširila akcija z naslovom Ostanimo doma in šikanira tiste, ki se kljub prepovedi še vedno zbirajo. Baje se je v enem od tržaških lokalov zbrala skupina mlajših ljudi in popivala, eden od njih pa je na Facebooku objavil fotografijo njihovega početja. No, lahko si predstavljate, kakšni so bili komentarji pod objavo!
Tako početje se zdaj v Italiji kazensko preganja – prinese lahko od 300 evrov globe do kar treh mesecev zapora.
S čim v Italiji primerjate trenutno obdobje?
Za zdaj ga primerjajo s finančno krizo leta 2008, a bodo posledice po mojem mnenju še precej večje. Za zdaj še ne vemo, kaj bo, ne vemo niti, kako dolgo bo vse skupaj še trajalo.
Premier Conte je dejal, da bi se, če 14 dni stisnemo in spoštujemo vse ukrepe, morali pokazati tudi prvi rezultati. Ne še ta teden, niti naslednji, potem pa že … Ne vem, nihče ne ve.
Od ponedeljka bodo v Sloveniji zaprte vse izobraževalne institucije, medtem ko ste v Italiji ta ukrep uvedli že konec februarja. Imate organiziran pouk od doma ali so otroci prepuščeni sami sebi oziroma svojim staršem?
Pri tem se vsaka šola znajde po svoje, vsi so precej nepripravljeni.
Moja žena, ki je učiteljica, svojim učencem naloge pošilja prek interneta. Na Googlu je vzpostavila virtualno učilnico (Google classroom) in jim prek tega pošilja didaktični material. Težava pa je, ker številni otroci sploh nimajo računalnika …
V Italiji so šole in vrtci zaprti že od konca februarja.
Ko spremljate italijansko medijsko poročanje o koronavirusu, vas stisne pri srcu ali ga dojemate kot spodbudno?
Precej spodbudno. V Italiji imamo resne in malo manj resne medije. Zadnji pišejo skoraj kriminalno, preostali pa so precej realni in tudi optimistični, pa čeprav so razmere v Lombardiji in Venetu, predvsem Lombardiji, zelo resne.
Pravijo, da še nismo dosegli vrhunca epidemije, pričakujejo pa, da se bo to zgodilo v prihodnjih dneh.
Največja težava je v tem, da so oddelki za intenzivno nego v bolnišnicah povsem natrpani z bolniki s koronavirusom …
Večina nas je sicer prepričanih, da bi vsaj mlajše generacije virus lahko prebolele brez večjih težav.
V Italiji tudi pogrebi potekajo le še v okrnjeni obliki.
Težava pa nastane, ker imamo vsi doma ali v bližnji okolici starejše ljudi, ljudi s kroničnimi obolenji, ki bi koronavirus težje preboleli. Vsi čutimo odgovornost do teh ljudi.
Res je. Prijateljica, ki dela na intenzivnem oddelku, mi je povedala, da zaradi natrpanosti bolnišnic z bolniki s koronavirusom, lahko pride do težave, ko je treba sprejeti pacienta z na primer infarktom, saj zanje ni prostora. Kam potem s temi ljudmi?
Kakšna so v Italiji navodila za tiste, ki imajo znake, podobne koronavirusu? Pokličejo osebnega zdravnika, se napotijo na eno od vstopnih točk, kjer jih testirajo?
Precej podobno. Najprej pokličeš osebnega zdravnika, nato pa te zdravniško osebje, če zdravnik tako presodi, pride testirat na dom. Čeprav tudi tu stvari ne potekajo povsem tekoče. Prijateljica, ki je bila v stiku z nekom, ki je bil pozitiven na koronavirus, že od nedelje čaka na rezultate testov.
Tudi italijanski turistični magnet Benetke spominjajo na mesto duhov.
Živite blizu slovenske meje. Kako je s prehajanjem meje? Ste imeli kakšne težave?
Prej sem skoraj vsak dan hodil v Sežano, k prijateljem, na fitnes, službeno, po nakupih …
V Sežani sem bil nazadnje v torek, pa še takrat se je izkazalo, da sem bil v prekršku, saj je od torka začela veljati uredba, da ne smemo prečkati niti mej občine, v kateri živimo.
Omejitve so sicer bolj ohlapne – nihče te ne bo ustavil ali ti poskušal preprečiti, da bi zapustil svojo občino. Moraš pa za to imeti razlog – ali je to slabo počutje, nujen obisk sorodnikov, skok v lekarno ali trgovino in služba.
Odkar na meji, odprtih je samo šest mejnih prehodov, merijo telesno temperaturo in menda zahtevajo tudi zdravniško potrdilo, meje s Slovenijo še nisem prečkal.
Kakšen je v Italiji odnos do ljudi, okuženih s koronavirusom? V Sloveniji so te osebe že šikanirali, kako je v Italiji? Imate med prijatelji koga, ki se je okužil?
Da, imam prijatelje, ki so se okužili s koronavirusom, a jih nihče ne šikanira. Ravno nasprotno. Vsaj tak vtis imam. Daleč od tega, da bi koga šikanirali. Podpora je precejšnja.
V Sloveniji imamo občutek, da je v Italiji res visoka stopnja smrtnosti zaradi koronavirusa. Tudi med mladimi … Je to res?
Med mlajšimi smrti niti ni bilo. Tudi prvi italijanski bolnik oziroma bolnik nič, kot mu pravijo, je sicer res mlad in je zelo športen, številni so ravno v tem iskali razlog za to, da je zbolel, no, že od predvčerajšnjim se počuti bolje in ni več na intenzivnem oddelku.
Vsaj tukaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini je bilo šest smrtnih žrtev, vsi so bili starejši s predhodnimi zdravstvenimi težavami in mislim, da sploh niso umrli zaradi virusa.
Delate kot športni novinar. Kako doživljate vedno nove in nove odpovedi športnih dogodkov? Kako to vpliva na vaše delo? Sploh še delate na terenu?
Zelo vpliva, celo toliko, da zadnje čase bolj delam za kroniko kot šport (smeh).
V naši redakciji ob torkih pripravljamo športno prilogo in ta že dvakrat ni izšla, saj športnih dogodkov ni ne na državni ne na lokalni ravni. Večinoma pišemo samo še o odpovedih športnih dogodkov.
Ste o možnosti izvedbe olimpijskih iger optimistični?
Če bi me vprašali prejšnji teden, bi vam brez oklevanja rekel da, danes ne vem več. Skrbi me tudi, kaj bo z izvedbo evropskega nogometnega prvenstva.
Delate od doma?
Že več kot teden dni smo v redakciji razdeljeni. Del ekipe dela v redakciji, tretjina pa dela od doma. Zakaj? Če bi se izkazalo, da je kdo v redakciji okužen s koronavirusom, še vedno lahko zagotovimo, da bo časopis izšel, saj bi za to lahko poskrbela ekipa, ki zdaj dela od doma.
Katera odpoved športne prireditve je najbolj zabolela Italijane?
Prav zagotovo Italijane najbolj boli odpoved državnega nogometnega prvenstva – verjetno bi jim bilo lažje zdržati brez trgovin kot brez nogometa. Nogomet je za narod kot aspirin.
Osebno pa mi je najbolj žal za prekinitev lige prvakov. Kar težko je bilo gledati zadnje tekme za zaprtimi vrati. Zdelo se je, kot bi šlo za trening. Žal mi je tudi zaradi dogajanja v lokalnem nogometu, ki je bilo zadnje mesece res zelo pestro.
Preberite še:
2