Druga kariera
Nedelja, 5. 9. 2021, 16.00
2 leti, 7 mesecev
DRUGA KARIERA (226.): LUKA ŽVIŽEJ
Slovenski rekorder svoji ljubezni dodal plesne čevlje in mikrofon
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,27
Luka Žvižej se je v drugi karieri postavil v čevlje trenerja.
Luka Žvižej je bil dolga leta zaščitni znak slovenske rokometne reprezentance in slovenskega rokometa na sploh, kjer je kot igralec pustil ogromen pečat. Danes 40-letni Celjan s 702 zadetkoma še vedno velja za najuspešnejšega strelca slovenske izbrane vrste. Rokometni žogi je ostal zvest tudi ob prehodu v drugo kariero, kjer pa rokomet še zdaleč ne pomeni edine obveznosti v dnevnem načrtu nekdanjega člana Barcelone, ki se je med drugim že preizkusil tudi v komentiranju tekem, stopil pa je tudi v plesne čevlje.
Le še slab teden dni nas loči od začetka nove sezone v slovenski rokometni ligi NLB. Med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo začetek novega poglavja, je zagotovo nekdanji slovenski rokometaš Luka Žvižej, ki se je pred začetkom tega pripravljalnega obdobja usedel na klop mariborskega Branika. Celjan je junija 2019 pri 38 letih dokončno pospravil rokometne copate in takoj poprijel za trenersko taktirsko paličico, po odhodu iz Celja pa se bo zdaj za avt linijo postavil pri mariborskem prvoligašu.
Od svoje igralske kariere se je skupaj z Urošem Zormanom na Rokometni simfoniji uradno poslovil 24. oktobra 2019.
"Za zdaj nam gre vse po načrtu. Vneto se pripravljamo na začetek nove sezone, odigrali smo tudi nekaj tekem za trening. Do prve tekme je še malo časa, tako da zdaj stopnjujemo formo pred začetkom lige. Zagotovo so zdaj stvari drugačne, kot so bile takrat, ko sem igral. Že lani sem bil trener mladinske ekipe v Celju, pred tem sem opravljal vlogo pomočnika, tako da sem bil pred tem novim štartom že seznanjen z delom in obveznostmi, ki me še čakajo," o svojih prvih trenerskih korakih razlaga Žvižej, ki je takoj po koncu igralske kariere postal pomočnik trenerja v Celju, vodil pa je tudi mlajše selekcije moštva iz knežjega mesta.
"Že nekaj časa pred koncem igralske kariere sem imel v glavi, kako in kaj naprej. Prehod v drugo kariero zato ni bil tako težek. Cilj sem imel preizkusiti se v trenerskih vodah, v čemer za zdaj res uživam. Svoje igralske izkušnje poskušam in želim deliti naprej, pomagati mlajšim, da jim uspe na poti. Že zadnje leto, ko sem igral v Nemčiji, sem imel načrte, kako naprej s Celjem. Tudi tam sem preživel dve lepi sezoni in sem pridobil ogromno izkušenj," pravi Žvižej.
Iz izkušnje v Celju se je ogromno naučil.
Po slovesu iz Celja ponudba iz Maribora
Kot glavni trener se je prvič preizkusil ob koncu lanske sezone, ko se je kot "dežurni gasilec" usedel na klop članskega moštva Celja in v državnem prvenstvu ostal brez krone. "Končalo se je tako, kot se je končalo. Tega si ni nihče želel. Dogajale so se spremembe, dobil sem priložnost, da prevzamem mesto glavnega trenerja, kar sem tudi sprejel. Bila je velika izkušnja, iz tega sem se ogromno naučil. Verjetno si nihče ne želi poti začeti na tak način, a takšne stvari so v športu stalnica. Tudi ta izkušnja mi bo prišla še kako prav. Želeli smo se bojevati za najvišja mesta, a se na žalost na koncu ni izšlo. Je pa s tem prišla tudi nova priložnost, možnost za nov začetek ter uspeh," pravi Žvižej, ki se je ob slovesu iz Celja hitro dogovoril za sodelovanje z Mariborom.
Za Slovenijo je dosegel 702 zadetka.
"Ponudba je prišla čisto na koncu. Z Mariborom smo bili sicer v stiku že prej, glede na to, da je bila to moja zadnja ekipa, za katero sem igral v Sloveniji pred odhodom v Nemčijo. Vse ljudi poznam in ko je prišla ta ponudba, nisem dolgo okleval," razlaga Žvižej, za katerim so prve priprave na novo sezono v vlogi glavnega trenerja članskega moštva.
"Velikih sprememb v igralskem kadru si ne moremo privoščiti, ekipa je bila že pred mojim prihodom več ali manj sestavljena. Imamo nekaj posojenih igralcev iz Celja, ki še niso na taki ravni, da bi lahko že igrali za člansko ekipo Celja, in se potem kalijo pri nas v Mariboru. Dodali smo še nekaj domačinov in smo sestavili perspektivno, mlado ekipo, tu pa imamo še tri izkušene igralce. Cilji in želje so vedno biti boljši kot lani. Glavni cilj je napredek, tako pri rezultatih kot pri individualni kakovosti, s tem pa tudi ekipni. Ekipa je mlada, fantje so zagnani za delo, želijo so napredka iz dneva v dan," pravi 40-letni nekdanji član Barcelone.
V dresu Celja
Od hokeja in mikrofona ...
A kljub temu, da je močno vpet v rokomet, ostaja vpet tudi v številne druge projekte. "Že drugo leto prek Olimpijskega komiteja Slovenije in Evropske unije sodelujem v projektu razvoj kadra v športu. To mi tudi omogoča usposabljanje v tej trenerski smeri. Počasi končujem to najvišjo stopnjo šolanja za trenerja v Sloveniji. Imam tudi veliko hobijev. Veliko igram hokej, kar mi je res v užitek. Družbena omrežja pomenijo nekakšno sprostitev, občasno tam združim prijetno s koristnim. Veliko časa pa preživim doma z družino in prijatelji, sploh glede na to, da sem bil v preteklosti zaradi rokometa veliko odsoten," pravi Žvižej.
Na zadnjem velikem rokometnem tekmovanju, lanskem svetovnem prvenstvu, se je preizkusil tudi v vlogi strokovnega komentatorja v prenosih tekem. "To je bila zame odlična izkušnja, nekaj novega. Dogovor še imamo. Res se dobro počutim na drugi strani, je pa res, da moraš hkrati tudi večkrat premisliti, kaj boš rekel. Ko tekmo gledaš sam doma, je zgodba povsem drugačna. Kot strokovni komentator poskušam približati igro drugim gledalcem, da lažje razumejo nekatere položaje na igrišču," pravi.
... do plesnih čevljev
Da mu niso domači le rokometni copati, je želel lani dokazati z nastopom v plesnem šovu Zvezde plešejo, a je bil ta še pred prvim nastopom Celjana zaradi koronavirusa odpovedan. "Na žalost je bil šov zaradi koronavirusa dvakrat odpovedan in se po mojih informacijah tudi ne bo nadaljeval. Zdaj je že kar nekaj časa minilo od vrtenja na plesnem parketu, kjer smo bili sicer res kratek čas. Pred tem nisem imel veliko plesnih izkušenj, s soplesalko sva res trdo trenirala po več ur na dan. Žal mi je, da nisem imel priložnosti pokazati, česa sem se v tem kratkem času naučil. Verjamem, da bo še kdaj prišla kakšna priložnost, da se pokažem tudi v tem. Imel sem veliko željo, da bi se naučil plesati na nekoliko drugačen način, kot to počnemo v vsakdanjem življenju. Kljub vsemu je bila zelo lepa izkušnja in res upam, da me kdaj vidite tudi v plesnih čevljih, ne le v rokometnih," pravi Žvižej.
In kateri čevlji so ga bolj ožulili? "Zame je bilo veliko lažje igrati rokomet. Imel sem res veliko željo spoznati se s plesom in se naučiti vsaj nekih osnov. Če želiš res dobro plesati, moraš res ogromno trenirati. Pozoren moraš biti na res veliko stvari in je vse skupaj kar velik zalogaj. Vse skupaj je bil kar velik izziv," se spominja Žvižej, ki je v svoji karieri dosegel ogromno.
Ničesar ne bi spreminjal
V njegov reprezentančni življenjepis so poleg številnih evropskih in svetovnih prvenstev vpisane tudi olimpijske igre v Atenah. Otrok celjske rokometne šole je večino kariere preživel v dresu domačega Celja, igral pa je tudi za Teko Cantabrio, Barcelono, Pick Szeged in Maribor Branik. Kariero je končal v Nemčiji pri Mindnu.
"Ničesar v svoji karieri ne bi spreminjal. Če bi karkoli spreminjal, danes ne bi bil takšen, kot sem. Vedno gledam na vse stvari tako, da se zgodijo z razlogom. Ko pogledam nazaj, sem imel res zanimivo kariero. Imel sem tudi precej nespecifičen odhod v tujino, a na koncu se je vse dobro izteklo. Izpolnil sem si tudi otroško željo, da sem zaigral za Barcelono, osvojil sem tudi ligo prvakov. V tistih časih je bilo nekoliko težje priti v največje klube, kot je to danes. Res sem vesel in ponosen na to, kar sem naredil. Igral sem do 38. leta in kar je najbolj pomembno, da sem igralsko kariero končal zdrav in po svoji volji. Tudi fizično sem ostal v dobrem stanju in se lahko ukvarjam z vsem, kar si zaželim," poudarja Žvižej, ki predaleč v prihodnost ne želi pogledovati.
Skupaj s sinovoma Janom in Krisom
"Za zdaj sem se našel v rokometu. Zanimajo me tudi kakšne druge stvari, a nič me še ni prevzelo tako kot rokomet. Res mi je v užitek in veselje prenašati svoje igralske izkušnje drugim, bomo pa videli, kaj bo prinesla prihodnost, zavedam se, da to ni edina stvar, ki jo lahko počnem. Zdaj je cilj, da se uveljavim kot trener, da končam vsa usposabljanja in pridobim licenco najvišje usposobljenosti za trenerja Evropske rokometne zveze. Predvsem pa si želim ostati zdrav in uživati življenje v krogu družine in tistih najbližjih prijateljev," je še sklenil oče sedemletnih dvojčkov Krisa in Jana.
Preberite še:
