Orban ostro: Ekipa iz Bruslja si želi vojne #video

"Na mizi so odkrito provojni predlogi. Ukrajini želijo izročiti sredstva Evropske unije. Z vsemi možnimi pravnimi triki poskušajo pospešiti pristop Ukrajine. Želijo financirati dobave orožja. Vsi ti predlogi jasno kažejo, da si ekipa iz Bruslja želi vojne. Trdno se bom držal madžarskega stališča, a ta vrh dokazuje tudi, da bodo prihodnji meseci zaznamovani z grožnjo vojne. Potrebovali bomo podporo celotne politične skupnosti in vsakega Madžara, ki hrepeni po miru," je v objavi zapisal Orban.

📍 Copenhagen, day two. The situation is serious. Outright pro-war proposals are on the table. They want to hand over EU funds to Ukraine. They are trying to accelerate Ukraine’s accession with all kinds of legal tricks. They want to finance arms deliveries. All these proposals… pic.twitter.com/86qEC83kIX

— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) October 2, 2025

Krepitev varnosti in dronski zid

Voditelji članic EU so se prvi dan neformalnega zasedanja strinjali, da je treba okrepiti varnost na zunanjih mejah celotne Unije, pri čemer pa naj ima zaradi ruske grožnje prednost vzhodna meja. Ob tem so podprli vzpostavitev tako imenovanega dronskega zidu na vzhodu EU.

Dronski zid je eden od prednostnih strateških projektov EU, ki bo po napovedih Komisije vključen v časovni načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti Unije do leta 2030. Med pomembnejšimi projekti so še projekti na področjih okrepitve širše varnosti vzhodnega krila Unije, zračne obrambe in obrambe v vesolju.

Načrt, ki ga bo Bruselj predstavil sredi meseca, bo vključeval še ukrepe za izboljšanje interoperabilnosti med vojskami držav članic in okrepitev evropske obrambne industrije.

Orban: To je propadla strategija 

Za razliko od večine članic EU, ki Ukrajini zagotavljajo vojaško, finančno in humanitarno pomoč od začetka vojne ter so za Rusijo uvedle več sankcij, Orban sistematično vodi drugačno politiko, še poroča hrvaški Index. Madžarska Ukrajini ne pošilja orožja, niti ne dovoljuje tranzita tujih pošiljk čez svoje ozemlje, redno kritizira sankcije in poziva k pogajanjem z Moskvo.

Že leta 2023 je Orban izjavil, da je strategija EU do Ukrajine propadla in pozval k načrtu B, na več vrhovih pa je bil edini voditelj, ki ni podpisal sklepov o dodatni pomoči Kijevu. Foto: Reuters

Orban nenehno poudarja potrebo po novi varnostni arhitekturi med EU in Rusijo ter trdi, da pospešeno članstvo Ukrajine in financiranje dobav orožja ogrožata stabilnost Evrope. 

Belgija pri uporabi ruskega premoženja za posojilo Ukrajini zahteva razdelitev tveganja med članicami EU

Belgija, kjer je shranjena velika večina v EU zamrznjenega ruskega premoženja, od drugih članic unije zahteva zagotovila, da bodo prevzele del tveganja v zvezi z novim posojilom Ukrajini, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem. Belgijski premier Bart De Wever je poudaril, da bi bilo tovrstno posojilo v višini 140 milijard evrov zelo tvegano.

Voditelji držav članic EU so v sredo v Koebehavnu razpravljali o osnutku predloga Evropske komisije za novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru evropskih sankcij. Večji del ruskih obveznic - za okoli 210 milijard evrov - je na belgijski družbi Euroclear, pri čemer je po neuradnih informacijah večina že dospela, tako da so se oziroma se bodo v prihodnjih letih pretvorile v denarna sredstva v višini okoli 185 milijard evrov.

Osnutek predvideva, da bi se EU pri Euroclearu za ta sredstva zadolžila in denar posodila Ukrajini. Na voljo bi bilo 140 milijard evrov, saj bi 45 milijard evrov še naprej potrebovali za nadaljnje financiranje posojila Ukrajini v okviru skupine G7, ki ga Kijev že prejema.

Novo posojilo bi izplačevali glede na ukrajinske potrebe po obrokih, Ukrajina pa bi ga vrnila šele, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo. Za odplačilo posojila bi uporabila ruske reparacije.

Rusko premoženje je "kokoš, ki nosi zlata jajca" 

Belgijske oblasti kljub zagotovilom komisije, da ruskega premoženja ne bodo zasegli, ostajajo zadržane do predloga. Belgijski premier De Wever je danes v Koebenhavnu, kjer so se evropski voditelji zbrali še na vrhu Evropske politične skupnosti (EPS), rusko premoženje označil za "kokoš, ki nosi zlata jajca", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Razumem željo, da bi pojedli to kokoš, vendar pa mislim, da bi morali pred tem razrešiti še nekaj vprašanj," je poudaril.

Med drugim Belgija želi, da bi druge članice prevzele del tveganja v zvezi s posojilom. "Včeraj sem svojim kolegom razložil, da želim njihov podpis. Če bomo vzeli ta denar, če ga bomo uporabili, bomo vsi odgovorni, če bo šlo kaj narobe," je dejal belgijski premier.

Obenem je opozoril, da imajo tudi druge države, vključno s Kitajsko, premoženje v Evropi in bi ga lahko prenesle drugam, če bi uporabili rusko.

Če ne bo ustreznih odgovorov na ta vprašanja, bo treba po njegovem mnenju najti druge načine za financiranje pomoči Ukrajini.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki je že pretekli teden izrazil podporo predlogu komisije, je medtem ob odhodu z zasedanja EPS dejal zgolj, da so opravili zelo intenzivno razpravo in da bi lahko odločitev sprejeli že na rednem zasedanju Evropskega sveta čez tri tedne.

Za zaprtimi vrati je medtem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da se zaveda ovir, povezanih s posojilom. Prizadevali si bodo, da bi našli pravno in finančno vzdržno rešitev, je še povedal.

Novice Besede, ki ne bodo všeč niti Rusiji niti Ukrajini: "Zmagovalec vojne je že znan"