SiolNET. Sportal Kolesarstvo
5,84

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Druga kariera (223.) - Jernej Švab

Tržičan z magičnimi rokami v ozadju olimpijskega uspeha Primoža Rogliča

5,84

termometer

Jernej Švab
Nekdanji kolesar Jernej Švab je danes med drugim tudi maser Primoža Rogliča. Foto: Grega Valančič/Sportida

Kot spremljevalci različnih športov večinoma opazimo zgolj njihove glavne akterje, torej vrhunske športnike, ki navdihujejo, premikajo meje in bogatijo rezultatske statistike, manj opazni, a zato nič manj pomembni, pa so ljudje v ozadju teh uspehov. Eden takih je tudi 26-letni Tržičan Jernej Švab, nekdanji kolesar KK Kranj, ki je danes maser Primoža Rogliča. Z njim je bil po grdem padcu na Dirki po Franciji, pred zgodovinskim olimpijskim kronometrom, in zdaj na Dirki po Španiji, kjer je Roglič ekspresno hitro, že po uvodnem prologu, prevzel vodstvo na dirki in oblekel rdečo majico vodilnega.

Tako kot večina maserjev, ki so dejavni v svetu kolesarstva, je tudi Jernej Švab svojo športno pot začel na kolesu. S kolesarstvom se je aktivno ukvarjal deset let − od 12. do 22. leta starosti. Ves čas je vozil za Kolesarski klub Kranj oziroma za nekdanjo Savo Kranj.

Švab je bil član KK Kranj. Tam je tudi začel pot maserja in terapevta. Švab je bil član KK Kranj. Tam je tudi začel pot maserja in terapevta. Foto: Žiga Zupan/Sportida

"Leta 2016 sem imel dokaj dobro sezono in naslednje leto sem se želel še bolj dokazati. Namesto tega sem dosegel samo to, da sem se skuril in mi ni preostalo drugega, kot da končam kariero. Sredi sezone 2017 sem s kolesarstvom opravil," se spominja 26-letni Jernej Švab iz Brezij pri Tržiču, ki smo ga obiskali v Kranju, in sicer na Planini, kjer ima svoj masažni salon.

Že od nekdaj ga je zanimala masaža

Z masažo se je ukvarjal še preden je resneje začel kolesariti. "Masiral sem brata, ki je bil kolesar, in z njim sem že kot "pokavec" hodil na dirke. To me je od nekdaj zanimalo, tako da sem se konec srednje šole odločil, da se temu delu resneje posvetim."

Kot maser dela z vrhunskimi športniki in tudi z "običajnimi" ljudmi. Kot maser dela z vrhunskimi športniki in tudi z "običajnimi" ljudmi. Foto: Grega Valančič/Sportida

Študij velnesa na Bledu

Prve korake v svetu masaže je naredil že v kolesarskem klubu Kranj, od tam ga je za leto dni zaneslo v novomeško kolesarsko ekipo Adria Mobil, začel je sodelovati tudi s slovensko kolesarsko reprezentanco.

Po študiju velnesa na Bledu je odprl svoj masažni salon. Najprej je delo opravljal doma, danes ima svoje prostore v Kranju. 

Dobro osnovo za svoje delo je dobil že pri masiranju svojega brata in drugih kolesarjev, znanje pa je še dodatno utrdil na fakulteti, kjer so svojim študentom zagotovili dobre pogoje za prakso in pridobivanje znanja na tečajih. 

"Udeležil sem se tečajev na Higeji (Šoli za maserje in terapevte) in si na Akademiji za manualno terapijo znanje še izpopolnil. Pri svojem delu uporabljam kar nekaj različnih tehnik. Do dobrega stanja v telesu skušam priti na različne načine," nam pojasni Švab.

Švab med deljenjem bidonov na dirki Po Sloveniji leta 2019. Švab med deljenjem bidonov na dirki Po Sloveniji leta 2019. Foto: Vid Ponikvar

Povabilo na klasiko Liege

Z Rogličem je začel sodelovati na lanskem svetovnem prvenstvu v Imoli, kjer je bil prisoten kot reprezentančni maser in terapevt.

"S Primožem sva tam opravila nekaj dobrih terapij, zadovoljen je bil in me povabil na naslednjo dirko, na Liege−Bastogne−Liege. Seveda sem takoj pristal. Primož je tam zmagal, jaz pa sem tudi od ekipe Jumbo-Visma dobil potrditev, da sem se dokazal, torej, da nisem s Primožem tam 'samo kot privesek'. Tudi s preostalimi maserji v ekipi sem dobro sodeloval. Tako se je začelo. Sodelovala sva tudi v zimskem obdobju in celotnem pripravljalnem obdobju."

Švab je z Rogličem začel sodelovati na lanski klasiki Liege−Bastogne−Liege. Švab je z Rogličem začel sodelovati na lanski klasiki Liege−Bastogne−Liege. Foto: Guliverimage

Tudi letos je njegov urnik pester kot že dolgo ne. Mesec maj je z ekipo Jumbo-Visme preživel na pripravah v Sierra Nevadi, junija je bil v Tignesu, kjer je Roglič opravil še zadnje priprave pred Dirko po Franciji.

Na Touru sicer ni bil prisoten, je pa po spletu okoliščin Rogliča "dobil v roke" že 14 dni po grdem padcu v 3. etapi francoske pentlje, v katerem je staknil tako neprijetne poškodbe, da se je po 8. etapi moral sprijazniti z odstopom.

"Ko se je Primož vrnil s Toura, sem odpotoval k njemu v Monako, kjer smo ga kar najbolje skušali pripraviti na olimpijske igre," je povedal Tržičan.

Nepozabna olimpijska zgodba

O podrobnostih glede Rogličevih poškodb na Touru razumljivo ne more govoriti, je pa povedal, da so po olimpijski cestni dirki, kjer so Zasavca zdelali krči v hrbtnem predelu, težave sanirali do te mere, da že čez dva dni, ko je sedel ponovno na kolo, ni imel več nobenih težav.

Veliko slavje po Rogličevi zlati olimpijski medalji. Švab je na fotografiji skrajno desno. Veliko slavje po Rogličevi zlati olimpijski medalji. Švab je na fotografiji skrajno desno. Foto: Guliverimage

Vemo, kako se je pozneje razpletla olimpijska zgodba.

Roglič je slovensko zbirko medalj, v kateri je bil že bron Tadeja Pogačarja s cestne dirke, zlato kanuista Benjamina Savška in srebro judoistke Tine Trstenjak, dopolnil z zlatom na kronometru.

Sanjski scenarij ...

Pred kronometrom skoraj ni zatisnil oči

Švab priznava, da noč pred kronometrom skorajda ni zatisnil oči. "Tako živčen sem bil. Spraševal sem se, ali sem naredil vse, kar sem lahko, ali bi lahko storil še več. Ali bo vse v redu ali ne bo."

Glede na razplet lahko olimpijsko izkušnjo ohrani v lepem spominu. "V ekipi je vladalo izjemno vzdušje. Vsi smo se poznali že od prej, dobri prijatelji smo. Nismo se osredotočali na kolajne, čeprav smo jih po tihem, vsaj jaz, pričakovali. Če imaš v ekipi dva, trenutno najboljša kolesarja na svetu, je nekako logično, da pričakuješ medaljo."

Švab ob Rogliču v cilju olimpijskega kronometra Švab ob Rogliču v cilju olimpijskega kronometra Foto: Anže Malovrh/STA

Za slovensko olimpijsko kolesarsko reprezentanco, v kateri so bili štirje kolesarji in ena kolesarka, so skrbeli trije maserji.

"Eden je žal moral bivati v olimpijski vasi, saj zanj v hotelu, kjer smo bili vsi nastanjeni, ni bilo sobe, zato se je tudi moral vsakodnevno voziti tja in nazaj. Približno dve uri vožnje v eno smer," opisuje Švab.

Sam prave olimpijske atmosfere ni okusil, a kot opisuje, je morda to še najbolje. "V olimpijski vasi sem bil samo enkrat, in po eni strani sem vesel, da smo bili odmaknjeni od olimpijskega vrveža. Da smo imeli svoj mir. Od štarta kronometra smo bili oddaljeni samo 15 minut. Iz hotela smo videli na eni strani na pisto, na drugi pa na goro Fudži, kar je bilo precej fino."

Slovensko nabiranje olimpijskih medalj v Tokiu je začel Tadej Pogačar z bronom na cestni dirki. Slovensko nabiranje olimpijskih medalj v Tokiu je začel Tadej Pogačar z bronom na cestni dirki. Foto: Anže Malovrh/STA

Kakšne spomine ima na dirki? "Že sobota je bila povsem 'adijo'. Tadej je prišel do medalje, Primož pa je tisti dan izgubil kar nekaj zaupanja vase. Že takoj po dirki, ko so bili fantje še na podelitvi, smo začeli razčlenjevati vzroke za njegovo težavo. Takoj smo posredovali. Še isti večer sva začela terapije. Stalno smo bili v stiku z reprezentančnim zdravnikom in skupaj ugotavljali vzroke za težavo."

Roglič ob vrnitvi v domovino kot olimpijski prvak v kronometru. Roglič ob vrnitvi v domovino kot olimpijski prvak v kronometru. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Primoževa medalja mi pomeni več, kot če bi jo sam dosegel"

In potem je prišla sreda in z njo fenomenalni kronometer Primoža Rogliča, ki je kar za minuto ugnal konkurenco.

"Ja, bili smo izredno ponosni. Kar nismo verjeli, kaj nam je uspelo. V dveh disciplinah smo dobili dve medalji z dvema različnima kolesarjema. Primoževa zlata medalja mi pomeni več, kot če bi jo sam dosegel.

Nerealno je, koliko truda in odrekanja je Primož vložil v to dirko. Na zunaj se to ne vidi, ko pa stvari spremljaš bolj od blizu, vidiš, kaj vse moraš storiti, čemu se moraš odreči, kaj vse moraš postaviti na stran, da se pripraviš na neko dirko. 

Pri tem je zelo pomembna tudi vloga družine. Njegova partnerka Lora je izredno potrpežljiva, zelo ga podpira in je nasploh zelo močna, da ji uspe vse skupaj izpeljati. Po eni strani spodbuja Primoža, zraven skrbi za sina Leva, vodi spletno trgovino ... V ozadju je ogromno dela, ki ga je treba postoriti zato, da se Primož res lahko osredotoči zgolj na treninge in dirke. Lora mu veliko bremena odvzame z ramen. In zato, ker sta tako dober par, ker tako dobro funkcionirata skupaj, se lahko Primož povsem posveti kolesarstvu."

Olimpijski bidon z zahvalo "Hvala, Jery", ki ga je Švabu podaril Roglič. Olimpijski bidon z zahvalo "Hvala, Jery", ki ga je Švabu podaril Roglič. Foto: Grega Valančič/Sportida

Na olimpijski uspeh Primoža Rogliča ga bo spominjala tudi vrečka za okrepčilo z avtogramom. Na olimpijski uspeh Primoža Rogliča ga bo spominjala tudi vrečka za okrepčilo z avtogramom. Foto: Grega Valančič/Sportida

"Oba imava rada svoj mir"

Dobro pa očitno funkcionirata tudi Roglič in Švab. Kako pomembno je, da se ujameta osebnostno?

"Zelo. Oba sva taka, da imava rada mir, da se ne marava izpostavljati. Tudi sam ne razlagam na veliko, da sodelujem s Primožem. V salonu imam sicer njegov dres, ki mi ga je podaril lani po Liegeu, sicer pa tega ne izpostavljam. Nimam rad pozornosti.

Pa še nekaj, nikoli ne vsiljujem svojega mnenja, kar včasih maserji počnejo, ampak raje predebatiram s Primožem. Rad imam povratno informacijo, kako je občutil to terapijo, kako se je počutil po njej in podobno. S tem delava najboljšo terapijo zanj in prideva do najboljšega rezultata. Telo je njegovo, in zanj gre," sklene Tržičan z magičnimi rokami.

Delo z "običajnimi" ljudmi odlična osnova za delo z vrhunskimi športniki

Dela tako z vrhunskimi športniki kot tudi s povsem "običajnimi" ljudmi.

"To se mi zdi zelo pomembno in mi zelo pomaga pri delu. Telesa ne smeš samo šokirati, ampak je bistvo v tem, da poskusiš s čim manjšimi posegi vanj narediti čim več. Se pravi, s čim manj stresa 'iztržiti' čim več. Čim več pa pomeni, da znižamo nivo bolečine, dosežemo boljšo gibljivost v sklepih, boljšo gibljivost mišic, skratka, da zagotovimo, da so mišice bolje delovne.

Če delam z 'navadnimi' ljudmi, ki imajo običajno večje in bolj zapletene težave kot športniki, lahko na podlagi ugotovitev pri poteku terapije pri športniku naredim še več in bolje.

"Če delam z 'navadnimi' ljudmi, ki imajo običajno večje in bolj zapletene težave kot športniki, lahko na podlagi ugotovitev pri poteku terapije pri športniku naredim še več in bolje." "Če delam z 'navadnimi' ljudmi, ki imajo običajno večje in bolj zapletene težave kot športniki, lahko na podlagi ugotovitev pri poteku terapije pri športniku naredim še več in bolje." Foto: Grega Valančič/Sportida

Če ne bi imel salona in bi masiral samo športnike, pri določenih težavah, tudi pri Rogliču, ne bi znal ugotoviti, kaj je narobe. Skratka, delo z obojimi se zelo dobro dopolnjuje. Vsi imamo podobne težave, a se kažejo na nekoliko drugačen način."

Kadar želi v terapijo vključiti karkoli invazivnega, se pred tem vedno posvetuje z zdravnikom. "Nikoli ničesar ne počnem na lastno pest. Če je denimo prišlo do padca in ob tem do poškodbe, se vedno obrnem na zdravnika in se pozanimam, česa smem in česa ne smem uporabiti pri terapiji, saj je od tega odvisno počutje športnika ne samo naslednji dan, ampak tudi naslednje dni," pravi Švab, ki je zdaj že na drugem koncu Evrope.

Natančneje v Španiji, na svoji prvi tritedenski dirki, španski Vuelti, ki se je včeraj začela s prologom pred spektakularno katedralo Burgos, in s prepričljivo zmago Primoža Rogliča. Zasavec je tako že po prvi etapi v rdeči majici vodilnega. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin