NK Maribor
NK Olimpija
Torek, 7. 4. 2020, 4.00
4 leta
Vzdrževanje nogometnih stadionov v obdobju koronakrize
Vsi v karanteni, le trava ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,03
Na stadionu v Stožicah potekajo vzdrževalna dela tudi v času koronakrize.
''Če bi se prvenstvo nadaljevalo jutri, bi bila igrišča pripravljena,'' v en glas zagotavljajo vzdrževalci (naj)večjih slovenskih nogometnih stadionov. Vzdrževalna dela, poklicali smo v Ljubljano, Maribor, Celje in Koper, se v obdobju prekinitve prvenstva zaradi pandemije koronavirusa niso ustavila. Tega si upravniki objektov preprosto ne smejo privoščiti, saj trava ne pozna karantene.
Ko se v teh dneh pripelješ pred največji slovenski nogometni objekt, stadion v Stožicah, ki je bil dokončan pred desetimi leti in sprejme več kot 16 tisoč obiskovalcev, naletiš na zaprta vrata. Garaža za jeklene konjičke je še odprta, stadion pa ne. Z razlogom. ''Prilagodili smo se ukrepom vlade in klube obvestili, da v naših objektih ni nobene vadbe,'' nam je pojasnil Andrej Kastelic, vodja športne infrastrukture pri Zavodu za šport Ljubljana.
Potrdil je, da je zaprt stadion Stožice, na katerem je doma ljubljanska Olimpija, prav tako je zaprt ves kompleks v Šiški, kjer igra Bravo, zaprto pa je tudi igrišče na Kodeljevem, kjer so v zadnjem času trenirali zmaji.
Kmalu bo dež, pa bo vse zeleno
Nekdanji rokometni as Andrej Kastelic je vodja športne infrastrukture pri Zavodu za šport Ljubljana.
Če so nogometaši že več tednov v prisilni samoizolaciji in lahko le sanjajo o skupnih treningih, pa nič ne čaka trava, ki raste na igriščih. ''Za travo nimamo nobene karantene. Raste, zato jo je treba vzdrževati. Kmalu bo dež, pa bo vse zeleno. Za zdaj dnevno vzdržujemo zelenico v Stožicah. Hočemo ohraniti primerno kakovost. Ničesar nočemo prepustiti naključju, tudi zaradi reprezentance,'' je opozoril na nujnost košnje trave, ki pride do izraza zlasti v spomladanskem obdobju.
Zaradi novih ukrepov zoper širitev izbruha koronavirusa so zmanjšali skupine delavcev. Če so poprej vzdrževati igrišče po trije ali štirje naenkrat, zdaj skrbi za zelenico eden, tako da upoštevajo navodila vlade.
Stožice so največji slovenski nogometni objekt. Sprejmejo več kot 16 tisoč obiskovalcev.
''Igrišča vzdržujemo, mogoče ne tako pogosto kot prej, ampak še vedno dovolj pogosto, da se ohranja kakovost, kakršna je bila pred izbruhom. Gledano z našega stališča so lahko tekme tudi jutri,'' zagotavlja Kastelic.
Velik šok, a se mora človek prilagajati
Športni kompleks v Spodnji Šiški je do nadaljnjega zaprt.
Na stadionu ŽAK v Spodnji Šiški izvajajo urejanje igrišča na vsake tri dni, če pa se bo izkazala potreba, glavno besedo pri tem ima vedno vreme, pa ga bodo urejali še v krajših intervalih: ''Želimo si, da bomo takrat, ko bo tega konec, enkrat zagotovo bo, lahko nadaljevali po starih tirnicah in bomo pripravljeni na nadaljevanje.''
''Dokler bodo športno-rekreativne dejavnosti prepovedane, se bo moral vsak športnik znajti po svoje in trenirati individualno,'' razmišlja Kastelic, ki kot nekdanji vrhunski rokometaš, eden izmed srebrnih junakov z nepozabnega evropskega prvenstva leta 2004, dobro ve, kako goreče zdaj Slovenci in Slovenke pogrešajo šport in rekreacijo. ''To je velik šok, a se mora človek prilagajati, tako kot vsakim razmeram v življenju, in iskati nadomestek. Če se zdaj ne morejo kopati, bodo pa počeli kaj drugega,'' je navedel primer.
Ljudski vrt v teh dneh prisilno sameva, a Športni objekti Maribor kot osrednji javni zavod za vse najpomembnejše in največje športne aktivnosti ter športne objekte Maribora in okolice redno vzdržujejo igrišče.
Ljudski vrt neurejen? Prav nasprotno.
Vzdrževalci ohranjajo pripravljenost stadiona v Mariboru.
Nogometne dejavnosti so resda prekinjene, kar pa ne pomeni, da vzdrževalci travnatih površin ne skrbijo za pripravljenost igrišč. Tako je tudi v Mariboru, mestu branilcev državnega naslova. ''Glede na trenutne razmere je, razumljivo, prilagojeno tudi delo glede vzdrževanja igrišč. Seveda pa to ne pomeni, da je Ljudski vrt neurejen. Prav nasprotno. Naredimo vse, kar moramo v tem obdobju. Delovni režim ni enak obdobju, ko so na sporedu tekme in treningi, je pa poskrbljeno, da so dela opravljena v predvidenem roku,'' nam je pojasnil vodja objekta Ljudski vrt Matej Pungartnik (Športni objekti Maribor).
Ker je obseg nalog manjši, je manjša tudi kadrovska sestava manjša. Trenutno so v delovnem procesu trije delavci manj kot ponavadi, ko je polni tek sezone. Takrat sta bila dva delavca zadolžena za vzdrževanje objekta, eden za igrišče. ''Prilagajanje je vodilo pri vseh nalogah. Travo kosimo po potrebi, a vedno znotraj predvidenih rokov, da nikdar ni previsoka. Košnja trenutno poteka vsakih 10 dni, med tekmovalnim ritmom pa smo denimo kosili vsak drugi ali pa tretji dan. Prilagojeno je tudi zalivanje, ki je odvisno tudi od dneva oziroma temperatur. Zdaj so se zvrstili lepši dnevi in zalivamo bolj pogosto, enkrat dnevno. Prej pa je bilo zalivanje v načrtu vsake dva, tri dni,'' sporoča Pungartnik.
Pokosili bi travo, zarisali črte in ...
Bi bilo igrišče v Ljudskem vrtu v primernem stanju za tekmo, če bi se ta hipotetično zgodila že jutri? ''Bi. Travnata površina je v dobrem stanju, ekipa, zadolžena za Ljudski vrt, istočasno skrbi za glavno in pomožno igrišče. Da bo v trenutku, ko bo znana informacija, da se lahko znova začnejo treningi, moštvo imelo ustrezne pogoje za vadbo. Če bi dobili informacijo, da bo tekma jutri, bi pokosili travo, zarisali črte in bi igrišče bilo primerno za igranje,'' nam je zagotovil vodja objekta Ljudski vrt.
Ljudski vrt sameva že mesec dni.
Odločitve o vzdrževanju objekta so v njegovi pristojnosti. Z NK Maribor zgledno sodeluje. ''Smo v rednem stiku, med sezono in tudi v takšnih trenutkih kot sedaj, ko prav tako potekajo skupni, usklajeni dogovori. Treba pa je izpostaviti, da NK Maribor v našem primeru ni le uporabnik objekta, ampak je sodeloval tudi s finančnimi investicijami in poskrbel za izboljšanje pogojev za vadbo,'' je Pungartnik pohvalil sodelovanje z najuspešnejšim slovenskim nogometnim klubom, najemnikom objekta v večinski lasti Mestne občine Maribor.
Stadion ni kot dvorana
Pripravljenost zelenice na celjskem stadionu je v obdobju prekinitve prvenstva na visoki ravni.
Kako pa je v tem trenutku pripravljeno igrišče na stadionu Z'dežele, kjer domujejo Celjani, edini slovenski prvoligaški klub, ki v tem koledarskem letu sploh še ni izgubil (tako na pripravljalnih kot tudi prvenstvenih tekmah)? Čeprav je nogometno prvenstvo prekinjeno mesec dni, bi tudi v knežjem mestu lahko igrali že jutri. Igrišče je namreč redno vzdrževano.
''Ravnamo se po odloku, da so vse aktivnosti prepovedane, in vzdržujemo tisto, kar moramo. Kosimo, peskamo, prezračujemo, vzdržujemo travnate površine, naravne in umetne,'' je povedal Viktor Kroflič, vodja obratovanja in vzdrževanja pri ZPO Celje, ki upravlja stadion Z'dežele. Drugega največjega v Sloveniji, če ocenjujejo po številu sedežev.
V knežjem mestu ničesar ne prepuščajo naključju.
''Pri stadionu ni tako, kot v dvorani ali pa tovarni, ki jo lahko zapreš, pa te bo pričakala v enakem stanju. Trava namreč še vedno raste, narava zahteva svoje. Ko se bo sezona nadaljevala, pa bodo hoteli vsi na polno trenirati. Takrat jim ne moremo reči, da bi začeli kositi šele takrat,'' noče, podobno kot drugi upravljavci stadionov v Sloveniji, ničesar prepustiti naključju. Pri delu pazijo, da upoštevajo zahteve in zakone. Zato sta na delu dve ločeni ekipi, vsaka na svojem objektu, da se ljudje ne srečujejo. Več kot eden ali dva nista nikoli na istem objektu.
Deli igrišča, ki so trpeli, lahko končno zadihajo
Bonifika je do nadaljnjega brez nogometnih aktivnosti.
V drugi ligi je Koper na dobri poti, da se uvrsti v najvišji klubski razred. Domače tekme igra na Bonifiki, še četrtem slovenskem stadionu, ki bo najverjetneje leta 2022 gostil evropsko prvenstvo do 21 let. Poleg Ljubljane, Maribora in Celja. Zato smo preverili tudi utrip pripravljenosti igrišča na Obali.
''Igrišče je v dobrem stanju, brez težav bi lahko igrali tekme. Spremenilo se ni nič. Košnja in zalivanje sta takrat, ko morata biti, vzdrževanje je enako intenzivno kot med sezono, le da se trava končno obnavlja. Trava ni obremenjena, tako da lahko tisti deli, ki so malce trpeli, končno zadihajo in zaživijo. To je sreča v nesreči,'' je povedal Duško Madžarović, direktor Zavoda za šport Koper, ki skrbi za štiri nogometne površine, tri v Kopru in eno v Dekanih.
Polepšati stoletnico kluba z vrnitvijo med elito
Bonifika bo za potrebe Eura do 21 let, ki naj bi ga Slovenija gostila prihodnje leto, a bo zaradi prestavitve članskega Eura na leto 2021 verjetno leto dni pozneje, povečala število sedišč. Zgradili bodo še eno tribuno, gradbeni stroji pa bi lahko zabrneli še to leto. ''Če se bo Euro premaknil še za leto dni, bomo imeli več časa, da bomo zadihali, in nam bo lažje,'' se strinja Madžarović, ki komaj čaka nadaljevanje sezone, saj se Kopru nasmiha vrnitev med najboljše, s katero bi še polepšali klubsko proslavo ob 100-letnici ustanovitve.
V Kopru je glavno igrišče pripravljeno za morebitno nadaljevanje prvenstva, ki pa ga v Sloveniji zagotovo ne bo vsaj do začetka maja.
Kar zadeva pripravljenost (naj)večjih objektov, kjer se dogajajo nogometni obračuni za točke v Sloveniji, ni bojazni, da bi nadaljevanje sezone dočakali nepripravljeni. Upravljavci se zavedajo, da je trava živ organizem, zato nadaljujejo vzdrževalna dela tudi v času, ko na sončni strani Alp vlada pravcato nogometno mrtvilo. Tako je pač, če ni trava nikoli v karanteni.
