Sreda, 25. 9. 2019, 18.17
5 let, 1 mesec
Zakaj/zato
Se sprašujete, zakaj niso vsi enako oblečeni? Tukaj je odgovor. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
2
V času odbojkarske evforije, ki trenutno vlada v Sloveniji, so si številni, sploh tisti, ki so odbojko začeli spremljati šele pred dnevi, zastavljali vprašanje, zakaj za vraga ima eden na igrišču posamezne ekipe drugače dres kot preostali. Boljši poznavalci odbojke to dobro vedo, tisti malce slabši pa zagotovo ne.
Glede na to, da ima Slovenija vsako leto več ljubiteljev odbojke, k temu so pripomogli tudi uspehi mladinskih in članskih izbranih vrst, ima odbojka tudi vedno več takšnih privržencev, ki v preteklosti, če malce pretiravamo, niso niti vedeli za ta šport. Zato je tudi pričakovano, da o tem atraktivnem in dinamičnem športu ne vedo vsega.
Skoraj v vsakem prenosu, ob vsaki odbojkarski tekmi, se najde kdo, ki vpraša, zakaj ima tisti tam drugačen dres kot preostali. Kakšne velike skrivnosti ni, saj je drugačen dres služi predvsem za ločitev od soigralcev in za lažjo orientacijo tako sodnikov kot drugih. Drugih vzrokov, vsaj kar se barve dresa tiče, ni.
Liberi so navadno malce manjši, a zato odlično tehnično-taktično podkovani.
Zakaj so uvedli libera?
Svetovna odbojkarska organizacija (FIVB) je pravilo prostega igralca ali libera uvedla ob spremembi pravil leta 1999 in pravilo so tako dobro dodelali, da se do danes ni prav nič spreminjalo.
Zgodovinsko gledano se je višina igralcev, ki so se ukvarjali z odbojko, neprestano višala, FIVB pa je s spremembami hotela doseči dva cilja. Podaljšati trajanje točke in dodeliti vlogo tudi igralcem malo manjše rasti. Liberi so navadno, ni nujno, malce manjši, a zato odlično tehnično-taktično podkovani in izurjeni za igro v obrambi.
Kakšne zadolžitve ima?
Ta igralni položaj je pri odbojki zelo specifičen in igralec na tem položaju lahko počne stvari, ki jih drugi ne smejo, in nasprotno. Libero ima pravico, da se brez vednosti sodnika kadarkoli med tekmo zamenja z igralci v conah 1, 6 in 5. Pri vseh drugih igralcih mora sodnik ob menjavi prekiniti igro in šele po vpisu spremembe zapisnikarja se menjava lahko tudi izvede.
Primarna naloga libera je seveda sprejem začetnega udarca, zato skoraj vedno zamenja blokerja, ki so navadno najvišji na igrišču in velikokrat bolj okorni in manj gibljivi kot drugi.
Prosti igralec tako okrepi sprejem in obrambo ekipe, ima pa še eno pomembno nalogo. Če servis sprejme podajalec, vlogo organizacije napada prevzame ravno libero. Pred tem je to vlogo opravljal kar bloker, ki pa navadno te naloge, razen redkih izjem, ni opravljal najbolje.
Primarna naloga libera sta sprejem in obramba. Če to deluje, je ekipa v dobrem položaju, da tekmo dobi.
Česa ne sme početi?
Prosti igralec nikoli ne sme igrati v napadalnih conah 2, 3 in 4 in nikoli ne servira. Lahko pa doseže točko, če žogo pošlje na drugo stran igrišče in je nasprotnim igralcem ne uspe ujeti.
Dandanes je vloga libera zelo pomembna in si odbojkarskih ekip brez njega sploh ni več mogoče predstavljati. A po besedah našega sogovornika asist. dr. Marka Zadražnika bi bilo včasih morda celo bolje, če libera ne bi bilo. Sploh v mlajših selekcijah.
Majhen odbojkar je libero, visok bloker?
Marko Zadražnik pravi, da bi bilo včasih celo bolje, da libera sploh ne bi bilo. Sploh v mlajših selekcijah.
"Ko gledam tekme malo slabše kakovosti in igrajo na mestu blokerja igralci z višino okoli 185 centimetrov, me ne bo nihče prepričal, da ta ne zna sprejemati in igrati v obrambi. Vprašanje je, ali je libero, ki ga zamenja po servisu, boljši v tem elementu, kot je bloker takšne rasti.
Pri današnji odbojki se prehitro razdeli vloge. Če je kdo malce manjši, ga že v mlajših selekcijah takoj okličejo za libera, kdor je velik, pa je bloker. Da fanta pri 12 letih označiš za prostega igralca, pomeni, da od tistega trenutka preneha servirati in ne igra v napadu, ne glede na to, da bi bil v prihodnosti morda čisto soliden napadalec.
''Pri Odbojkarski zvezdi Slovenije (OZS) razmišljamo, da bi ukinili mesto libera do kategorije 14 let, Italijani imajo to že dolgo. Do 15. leta starosti ne smejo igrati z liberom," je pred časom dejal Zadražnik.
Točko lahko doseže tudi libero:
Pleško odličen primer
Takoj ko se je to novo pravilo pojavilo, so trenerji na to mesto "porinili" izkušene igralce, ki so bili v preteklosti odlični sprejemalci-napadalci, a v tistem trenutku niso bili več tako poskočni in so imeli takšne in drugačne zdravstvene težave. Tak primer smo pred leti videli tudi pri nas.
Matija Pleško je v sezoni 2015/16 pri ACH Volleyju igral libera, zdaj pa je spet sprejemalec-napadalec.
"Matija Pleško, ki je zdaj trener ACH Volleyja, je bil odličen primer. Pleška, ki je odličen spejemalec-napadalec, so pred nekaj sezonami zaradi takšnih in drugačnih težav preobrazili v prostega igralca. Odlično se je izkazal. Drugače pa splošno pravilo pravi, da lahko sprejemalce šele pri 16, 17 letih spremeniš v libera, prej se tega ne dela in se vzgaja univerzalne igralce. Šele potem, če nekdo res izstopa v elementu sprejema in če ugotovimo, da nekdo zaradi manjše rasti in na vrhunski ravni ne bo mogel biti konkurenčen v napadu, običajno postane libero," je dodal.
Slovenija trenutno le z enim pravim liberom
Zanimivo je, da tudi trenutni drugi slovenski libero na EuroVolleyju ni pravi libero. Po poškodbi Urbana Tomana so na to mesto posadili Jana Klobučarja, ki je po odbojkarski izobrazbi sprejemalec/napadalec.
Jani Kovačič je eden najboljših liberov na tem prvenstvu. Ni čudno, da se je že pred turnirjem prodal v Italijo, kjer bo v novi sezoni branil barve Ravenne.
"Ne bom lagal, to ni moje najljubše igralno mesto, a trenutno je taka situacija, z veseljem bom dodal svoj delež. Roko na srce, ta igralni položaj se ne razlikuje toliko od mojega, le napada se ne. Vsi imamo neko širino odbojkarskega znanja, zato sem se hitro navadil," pravi novopečeni prosti igralec Klobučar. A glede na to, da Jani Kovačič blesti na tem položaju, za zdaj na domačem evropskem prvenstvu še ni dobil priložnosti za igro.
Preberite še:
2