Sobotni intervju
NK Olimpija
Sobota, 13. 6. 2026, 4.00
1 dan, 16 ur
Sobotni intervju: Mišo Brečko
Mišo Brečko: Po velikih uspehih v Sloveniji pokažemo premalo realnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
Mišo Brečko je v sobotnem intervjuju spregovoril o svojih trenerskih izkušnjah in prihodnosti Olimpije.
Trenersko delo je začel v reprezentanci do 16 let, isto generacijo je leta 2023 vodil na evropskem prvenstvu, v zadnjih dveh letih pa je vodil reprezentanco do 19 let. V slovenskem nogometu morda ni človeka, ki bi imel boljši vpogled v prihodnost reprezentančnega nogometa na sončni strani Alp. Mišo Brečko se zdaj vsaj začasno umika z dela na Nogometni zvezi Slovenije. V prihajajoči sezoni bo poskušal Olimpijo spet dvigniti med najboljše v državi. Na dan, ko je pred novinarje prvič stopil v vlogi trenerja ljubljanskega kluba, smo se z njim pogovorili v sobotnem intervjuju. Spregovoril je o težavah slovenskega nogometa in o tem, zakaj je prepričan, da se je v zmajevem gnezdu zbrala ekipa, ki lahko osemkratne slovenske prvake popelje v novo dobo.
Pred nekaj tedni ste bili selektor reprezentance do 19 let, danes sedite na klopi enega od največjih slovenskih klubov. Kako pestri so bili zadnji dnevi?
Vsekakor so bili to pestri, intenzivni dnevi. Od prvih pogovorov do končnega podpisa pogodbe je minilo nekaj tednov. Tudi zdaj dnevi seveda ostajajo polni, ogromno je načrtovanja in organizacije, čaka me spoznavanje z ekipo, ampak vsega se zelo veselim. Olimpija je bila v moji glavi že dolgo časa kot možnost, predstavljal sem si, da bi to lahko bila dobra kombinacija, da bi to lahko bil velik projekt, s katerim bi bil povezan.
V zadnjem času ste razlagali, da iščete projekt, v katerem bi se lahko trenersko izrazili. Kako vas je Olimpija prepričala, da boste prav tukaj našli to, kar iščete?
Olimpija je klub, ki se vedno bori za najvišja mesta. Lani se ni izšlo, zdaj prihaja do osvežitve ekipe, nekaj nosilcev igre je odšlo. Vsekakor se obetajo številne spremembe, cilji pa so takšni, kakršni klubu pritičejo. Sestaviti moramo dobro ekipo, imam sodelavce, ki imajo bogate igralske in trenerske izkušnje, zato verjamem, da lahko spišemo uspešno zgodbo.
Mišo Brečko je z Olimpijo podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja.
Velik del svoje kariere ste preživeli v Nemčiji, zdaj boste v Olimpiji sodelovali z nemškim vodstvom. Kakšni so prvi vtisi?
Prvi vtis je zelo dober, z Necatom (Aygünom, op. p.) sva opravila kar nekaj pogovorov in prvi občutki so bili dobri. Veselim se, ker vidim ogromno potenciala v našem sodelovanju. Olimpija je velikan, mogoče speči velikan, a ne smemo pozabiti, da je bila v zadnjih letih dvakrat državni prvak.
S športnim direktorjem sta si nekaj časa delila nemške nogometne zelenice. Ste se ga spomnili?
Imel sem nekaj spominov nanj, a nisem natanko vedel, kam ga umestiti, v katero časovno obdobje, kdaj sva se srečevala in igrala drug proti drugemu. Ime mi je bilo seveda znano, sem pa potem še malo pobrskal po internetu, kdaj točno se je vse skupaj dogajalo. Ugotovila sva, da imava ogromno skupnih znancev, s katerimi sva sodelovala v nemškem nogometu, in tudi to lahko pride zelo prav.
Predsednik Adam Delius je nekoliko netipičen predstavnik nogometnih funkcionarjev. Kako ste se razumeli z njim?
Tudi on je name naredil dober prvi vtis. Zelo je motiviran, ima visoke cilje in tega ne skriva, v tem sem se našel.
Ponosen sem na sodelovanje z Birso in Ilićem
To je vaša prva samostojna služba v klubskem nogometu. Česa vas je naučilo delo v mlajših reprezentančnih selekcijah?
Vodenje tekem in treningov mi je dalo ogromno izkušenj, navsezadnje sem to vlogo v mladih selekcijah opravljal več kot pet let. V reprezentanci do 19 let delaš s članskimi igralci, že pri naših je tako, sploh pa fantje iz najmočnejših evropskih reprezentanc igrajo že na zelo visoki ravni. Ko igraš z Nemčijo, imaš opravka z mladeniči, ki igrajo v bundesligi in so vredni že po 30 milijonov evrov, ko igraš s Španijo, srečaš velike upe madridskega Reala, Valencie, prav tako z nastopi za prve ekipe. Te moje izkušnje bom pri Olimpiji združil z izkušnjami sodelavcev, nekaj iz Olimpije, nekaj iz Brava, Luka Žinko je bil že samostojni trener v članskem nogometu. Mislim, da imamo v štabu vse potrebno za vodenje te ekipe.
V reprezentanci do 19 let je Brečko sodeloval z Valterjem Birso in Brankom Ilićem.
Lahko poveste več o sestavi vašega novega strokovnega štaba?
Zelo sem ponosen, da sem kar nekaj let sodeloval z Valterjem Birso in Brankom Ilićem, ki v tem trenutku morda še ne vidita, da bi v trenerski posel vložila toliko energije in časa, kot ju zahteva klubski nogomet. Vesel sem, da smo bili skupaj, tako po strokovni kot po človeški plati sta oba res odlična. Podobna zgodba je zdaj z Luko in Andražem Kirmom. Oba poznam že približno 25 let, imata strokovno podlago, sta zelo dobra človeka. Z nami prihaja tudi Luka Pintarič, ki ima za sabo že kar nekaj let na visoki ravni v klubskem nogometu. Seveda pa bomo sodelovali tudi z nekaterimi, ki so se v Olimpiji že izkazali z dobrim delom; trener vratarjev, kondicijski trenerji.
Preskok na klubski nogomet je zagotovo nekaj posebnega tudi za vas. Česa se veselite, kaj vas skrbi?
Kot sem rekel, je v teh dneh res pestro, a se na to pripravljam že nekaj let, ni se zgodilo čez noč. Že nekaj let je v meni tlelo zavedanje, da se bo to prej ali slej zgodilo, zato šok ni prevelik. Ob vseh organizacijskih zadevah seveda zdaj komaj čakam, da gremo na igrišče in se spoznamo.
Španska filozofija mi je zelo blizu
Koliko je Mišo Brečko kot trener podoben Mišu Brečku kot igralcu?
Težko vprašanje (smeh, op. p.). Zagotovo so neke stvari, ki so del karakterja in se ne spreminjajo. Rad imam zanesljivost in odgovornost. Po drugi strani imam rad atraktiven in napadalen nogomet, tako je bilo že v moji igralski karieri in tako je tudi danes. Za druge stvari bi težko rekel.
"Tako Riera kot Sanchez sta slovenskemu nogometu in Olimpiji dala ogromno."
Na novinarski konferenci ste omenili, da vam je filozofija španskih trenerjev zelo blizu. Katera vam je bližje, tista, s katero je pri Olimpiji naslov osvojil Albert Riera, ali tista, s katero je to uspelo tudi Victorju Sanchezu?
Med njima so zelo velike razlike, sta pa zagotovo oba slovenskemu nogometu nekaj dala. Riera je s svojimi idejami, ekstrovertiranostjo in osebnostjo popestril slovenski nogometni prostor. Sanchez je drugačen trener, ki pa je bil prav tako zelo uspešen v Sloveniji. Oba sta Olimpiji in Sloveniji po mojem mnenju dala veliko, a čeprav sta oba Španca, vsak na povsem svoj način.
Nekajkrat ste bili precej kritični do intenzivnosti nogometa v slovenskem prvenstvu. Je to nekaj, kar ste v prejšnji sezoni pogrešali tudi pri Olimpiji?
Sezono Olimpije je treba nekoliko razdeliti. Kar smo videli na koncu sezone, na zadnjih tekmah, je bila povsem druga Olimpija. Ko je postalo jasno, da se bo težko vmešati v boj za naslov, se je vse skupaj malo izgubilo, nekateri igralci so želeli oditi in to se je opazilo na igrišču. V sezoni je bilo vseeno tudi nekaj dobrih tekem, daleč od tega, da bi bilo vse slabo. Ne želim preveč soditi in pametovati o preteklem delu, analizirali bomo vse, kar se je dogajalo, in se potrudili, da bo v prihodnji sezoni bolje.
Poletje bo za vas nekoliko daljše, ker evropskih tekem ni. To hkrati pomeni nekaj več časa za uigravanje in tudi več časa za dejavnosti v poletnem prestopnem roku. Kaj bo vaša prioriteta na tržnici, kateri položaj oziroma katero vlogo želite čim prej okrepiti?
Jasno je, da imamo v mislih kar nekaj stvari, a se zavedam, da ne bo šlo čez noč. Po eni strani drži, da so priprave razmeroma dolge, po drugi strani pa štiri ali pet tednov tudi hitro mine. V prvem tednu bo poudarek na spoznavanju, igralce sicer dobro poznam na daljavo, a jih moram spoznati osebno, od blizu, da si sam ustvarim neko razdelano mnenje. Potem moramo doreči, na kakšen način smo lahko s to ekipo najbolj uspešni. V glavi imam že kar nekaj idej, a vse ob svojem času.
Mišo Brečko bo v ekipi Olimpije pogrešal Agustina Doffa.
Omenjali ste spremembe v vaši ekipi, odhaja kar nekaj nogometašev, ki so pri Olimpiji igrali pomembno vlogo. Boste koga posebej pogrešali?
Nerad govorim o posameznikih, je pa Agustin Doffo vsekakor igralec, ki je ogromno dal Olimpiji. Ima svoje kakovosti in priznam, da bi bil vesel, če bi ga imel v ekipi.
Pet let med največjimi slovenskimi talenti
Pet let ste delali s slovenskim nogometnim podmladkom, imate odličen vpogled v to, česa je kdo zmožen. Je še kdo iz generacij, ki ste jih vodili, po vašem mnenju blizu preskoku na najvišjo raven, članski nogomet?
Kar nekaj mladih igralcev je že ob koncu prejšnje sezone debitiralo v dresu prve ekipe Olimpije. Še enkrat, to je bilo nekoliko specifično obdobje, ko se Olimpija praktično ni več borila za nič. Kar nekaj je torej talentiranih igralcev v mladinskem pogonu, vse pa seveda čaka še dokazovanje in veliko trdega dela. Inas Kukavica je bil nekajkrat tudi z mano v reprezentanci, ima potencial, tukaj je Tristan Kotar, ki je reprezentant. Vsi si lahko priborijo svojo priložnost.
Nekaj priključevanja igralcev iz mladinskega pogona pri Olimpiji je bilo že v prejšni sezoni. Glede na neizpolnjena pričakovanja v letošnji sezoni utegne biti pritisk rezultata zdaj še nekoliko večji. Kako boste lovili ravnotežje med mladimi in dolgoročno vizijo ter željo po takojšnjem uspehu?
Pritisk rezultata je vedno prisoten, sploh v takem klubu, sicer pa sem tudi jaz takšen, da si ga ustvarjam sam, ker želim biti uspešen. Kot sem rekel, če si bodo fantje zaslužili priložnost, če bom ocenil, da so pripravljeni prispevati ekipi, nimam nobenega problema s tem, da jih pošljem na igrišče. Eno je seveda govoriti, da moramo dati priložnost mladim, a treba se je tudi dokazati in si to zaslužiti. Ne gre tako, da bi zaradi mladosti same po sebi nekdo preprosto moral igrati.
Pot do Madrida vodi prek Škofje Loke in Olimpije
V enem od nedavnih intervjujev ste razlagali o tem, da vas pri mladih nogometaših skrbi problem prehitrih zaslužkov, prehitrega preskoka. Kako boste kot trener vplivali na to?
V dresu Kölna je Brečko zbral 225 nastopov, med nemško elito je odigral 161 tekem.
Vsi starejši smo tukaj zato, da na nek način tudi vzgajamo mlajše. Da jih učimo razmišljanja, za katerega mislimo, da je pravo. Dejstvo pa je, da nekateri danes prehitro pridejo do česa, na dolgi rok pa jim to škodi. V članskem nogometu je konkurenca ogromna, svoje mesto si je treba izboriti in včasih se prehitro zadovoljiš. Vidim mlade, ki si mislijo, da so v svojih karierah dosegli že ogromno, a nogomet je igra, v kateri se je treba iz dneva v dan dokazovati – in to početi z veseljem.
Sami ste v Nemčiji izkusili, kako je biti ena od osrednjih figur velikega kluba, soočili ste se tudi s pritiskom, ki ga takšna vloga prinese. Kakšno lekcijo ste odnesli iz tega obdobja?
Nogomet v nemški družbi igra tako pomembno vlogo, da to čutiš praktično na vsakem koraku. Že od začetka. Jaz sem v Hamburg prišel pri 19 letih, ko vidiš takšno število navijačev že na vsakem treningu … Tudi če še ne poznajo tvojega imena, vidijo, da si del tega kluba, spoštovanje pa je takojšnje. Nemogoče je, da se tega ne bi zavedal. Danes morda v družbi vlada prepričanje, da so pravi nogometni velikani samo PSG, Bayern in Real Madrid. Ampak mladi nogometaši in njihovi starši se morajo zavedati, da je že igrati v slovenski prvi ali drugi ligi težko. Naj bodo to fantje, ki igrajo v Trbovljah, na Slovanu v drugi ligi ali za Olimpijo: to ni preprosto. Odlično je, če si lahko starši privoščijo in otroka odpeljejo na tekmo v Pariz, v London gre že vsak drugi. Hvala bogu, da imajo to možnost. Toda lepo bi bilo tudi, če bi prišli na tekme Slovana, tekme Olimpije. Pot do Atletico Madrida vodi prek Škofje Loke in Olimpije, tega se je vedno treba zavedati.
Leta 2010 je Brečko na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki v celoti odigral vse tri tekme skupinskega dela.
Po uspehih v Sloveniji pokažemo premalo realnosti
Smo na začetku novega svetovnega prvenstva. Pred 16 leti ste bili del reprezentance, ki je Slovenijo nazadnje zastopala na tem velikem turnirju. Kolikokrat se v mislih še vrnete v Južno Afriko?
Iskreno, ne pomislim velikokrat. Če me kdo vpraša oziroma spomni na to, v času svetovnega prvenstva je seveda to bolj pogosto. Sam pa ne razmišljam veliko o tem. So pa bili to resnično lepi časi, uživali smo tako v igranju nogometa kot v druženju znotraj reprezentance.
Kaj je vaša takratna reprezentanca imela, kar je trenutni zasedbi zmanjkalo v zadnjih kvalifikacijah za mundial?
Zelo težko je primerjati različne generacije, to so bili drugi časi tudi v nogometu. Drži pa, da je bila današnja generacija pred dvema letoma na evropskem prvenstvu in da v Sloveniji po takšnem vrhuncu skoraj vedno sledi nek padec. Imam občutek, da v takšnih obdobjih zmanjka trezna analiza. Razumem, če gre za javnost, ampak zdi se mi, da tudi ljudje, ki so vpeti v to zgodbo, potem včasih na vse gledajo preveč pozitivno.
"Po velikih uspehih včasih pokažemo premalo realnosti. Potem je ta padec kar nekoliko pričakovan."
Na kaj ciljate?
Po velikih uspehih včasih pokažemo premalo realnosti. Potem je ta padec kar nekoliko pričakovan. Vse je v redu, tudi če naslednje tri tekme izgubiš ali zmagaš po naključju. Spomnim se, da smo v ligi narodov na dveh tekmah premagali Slovaško, a so bili po moji oceni Slovaki na tistih dveh tekmah za razred boljši nasprotnik. Ko se to zgodi, bi bilo smiselno stvari trezno oceniti in se pravočasno odzvati. Ne vem, ali se je to zgodilo, ker nisem bil del tega. Dejstvo pa je, da smo bili v naslednjih kvalifikacijah neuspešni. Pod črto, ni lahko ponavljati takšnih uspehov.
Favorit je Španija, Ancelotti je adut Brazilije
Dotaknimo se še najbolj aktualnega dogajanja v svetu nogometa. Kdo je za vas prvi favorit svetovnega prvenstva, kje vidite priložnost za presenečenje?
Zame je favorit Španija, seveda je tukaj še močna Francija. Morda lahko preseneti kakšna južnoameriška reprezentanca. Brazilija sicer ne more presenetiti, ker je Brazilija, ampak zdi se mi, da bi lahko s Carlom Ancelottijem, ki je še bolj kot trener morda uspešen zaradi osebnosti vodje, ki zna povezati ekipo, dosegli veliko.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu Brečko stavi na Španijo, po njegovem mnenju bi lahko presenetila Brazilija.
Obstaja kakšen igralec, ki ga boste spremljali s posebnim zanimanjem?
Tudi tukaj mislim, da je kar nekaj posameznikov v španski reprezentanci, ki so izjemni. Lamina ni treba posebej izpostavljati, je pa še nekaj drugih. Na koncu mislim, da bo vseeno odločal kolektiv. Tudi Argentina je tako osvojila zadnji naslov, čeprav so imeli Lionela Messija, najboljšega igralca na svetu, se je videla povezanost, velikanska želja ekipe. To je na koncu pretehtalo.
Ne toleriram podcenjevanja
Za konec še o tem, kaj lahko od novega trenerja Olimpije pričakujemo v prihodnji sezoni. Vedno ste bili zelo tekmovalni, kar vas je krasilo tudi na igrišču, kjer ste bili brezkompromisen borec. Koliko je danes še vedno v vas tega tekmovalca? Kaj lahko pričakujemo ob robu zelenic?
Še vedno je v meni zelo veliko tekmovalnosti. Mislim, da celo več … No, več je skoraj nemogoče (smeh, op. p.). Bom takšen, kot sem, avtentičen. Ne bom igral. Kot selektor mladih sem bil včasih miren, včasih bolj energičen. Vsega po malem.
Kaj vas lahko danes najbolj spravi s tira?
Marsikaj (smeh, op. p.). Najbolj ne maram, če kdo podcenjuje določeno situacijo. Da ob kakršnemkoli že rezultatu postane lahkomiseln. Tega ne toleriram, vsako tekmo je treba odigrati profesionalno in na visoki ravni od začetka do konca.
