NK Olimpija
NK Maribor
Četrtek, 8. 12. 2016, 13.30
6 let, 6 mesecev
Regionalna liga v nogometu
Ideja, ob kateri jugonostalgiki poskakujejo od veselja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,38
6
Je napočil čas, da bi regionalno ligo po vzoru košarkarjev, rokometašev, vaterpolistov in še koga dobili tudi nogometaši? Šport, ki je zmožen na tribune pritegniti ogromno navijačev, je v zadnjih letih na območju nekdanje skupne države padel v globoko krizo. Ni jih malo, ki so v ideji regionalne lige prepoznali priložnost za dvig kakovosti in lepšo prihodnost, ogromno pa je tudi skeptikov.
Na območju tragično razpadle Jugoslavije je nastalo ogromno novih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki je letos praznovala 25. letnico državne samostojnosti. Podobno pot so ubrali nekdanji brati iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Črne gore, najpozneje pa se je na seznam držav, zraslih na krvavem zelniku nekdanje skupne domovine, pridružilo še Kosovo.
Nekdaj evropski in svetovni prvaki, danes negativni rekorderji LP
Vse države imajo svoje državno nogometno prvenstvo, na katerega so ponosne, saj se potegujejo za naslov prvaka in nastope v Evropi. Vseeno pa z njim niso povsem zadovoljne. Kakovost je vprašljiva, nekonkurenčnost z razvito Evropo vedno bolj izrazita, klubske blagajne pa so se prisiljene kopati v rdečih številkah.
Kako je Crvena zvezda pred 25 leti postala svetovni klubski prvak:
Danes mineva ravno 25 let od zadnjega podviga beograjske Crvene zvezde, ki je 8. decembra 1991 v Tokiu postala svetovni prvak, pol leta pred pa v Bariju stopila še na evropski prestol. Leta slave, izražene z mednarodnimi uspehi, so minila.
Predsednik Uefe naklonjen ideji, a ...
Zagrebški Dinamo je v tem tisočletju večkrat izločil slovenske predstavnike (Maribor, Domžale, Koper) v kvalifikacijah za ligo prvakov.
Ne dosega jih niti zagrebški Dinamo, po mnenju nogometnih poznavalcev finančno najbolj stabilen klub v tem delu Evrope. V tej sezoni je nastopal v ligi prvakov, kot edini predstavnik z območja nekdanje Jugoslavije, a rezultatsko pogrnil po vseh črti in poskrbel za nekaj negativnih rekordov.
Klubi in nacionalne zveze iščejo rešitve, kako izboljšati kakovost in dvigniti raven konkurence. Idej o tem, kako bi bilo smiselno nekdanje jugoslovanske republike povezati v regionalno tekmovanje, ne manjka.
Naklonjen ji je tudi predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin, a le pod posebnimi pogoji.
Čeferin: Regionalna liga ne sme nadomestiti nacionalnega prvenstva
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin bo 20. decembra obiskal Zagreb.
Nekdanji predsednik NZS se kot prvi mož evropskega nogometa zavzema za idejo regionalnih lig, ki bi potekale vzporedno z nacionalnimi prvenstvi, a šele v spomladanskem delu. Regionalno ligo bi sestavljali le klubi, ki so že izpadli iz evropskih tekmovanj, Uefa pa bi jim lahko ponudila dodatno motivacijo, saj bi si tisti z najboljšimi rezultati priigrali možnost nastopa v Evropi.
''Ne sme pa taka regionalna liga nadomestiti nacionalnega prvenstva. To bi pomenilo smrt za slovenski, hrvaški ali škotski nogomet," je predsednik Uefe pred tremi meseci, ko se je v novi vlogi predstavil javnosti na Brdu pri Kranju, postregel z naključnimi primeri. Predstavil je idejo o regionalni ligi, ki bi jo lahko igrali na Balkanu, v Skandinaviji, v baltskih državah, na Otoku in še kje.
Dvoboji bi se igrali ob torkih, sredah in četrtkih. Ob dnevih, ki so rezervirani za tekme evropskih klubskih tekmovanj.
"Nastopili bi le tisti klubi, ki se niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje v ligi prvakov ali evropski ligi. In še nekaj je, tako tekmovanje bi morala organizirati Uefa in zagotoviti, da bi si klub v primeru dobre uvrstitve zagotovil nastop v Evropi. Drugače klubi ne bi pokazali zanimanja," je Čeferin prepričan, da klubi brez nagrade Uefe, obljubljenega preboja v evropsko tekmovanje, ne bi hoteli sodelovati pri projektu.
Mlajše kategorije postajajo poizkusni zajčki
Leta 2012 sta se v Stožicah v prijateljski tekmi pomerili Olimpija in Crvena zvezda, ki jo je tedaj vodil Hrvat Robert Prosinečki. Športni direktor zmajev je bil nekdanji nogometaš rdeče-belih Milenko Ačimović.
Vprašanje smiselnosti in realne možnosti ustanovitve regionalne lige je v zadnjih dneh vroča tema v nekdanjih bratskih republikah.
Nekaj se premika. V ponedeljek je potekal sestanek v Zagrebu, na katerem so predstavniki držav, na katere so bile prisotne tako nekdanje jugoslovanske republike kot tudi soseda Madžarska, razglabljali o možnosti ustanovitve regionalne lige za najmlajše starostne kategorije. V hrvaški prestolnici so prevladovala razmišljanja, da bi lahko podmladki nekaterih najbolj izpostavljenih klubov (ligi do 14 in 16 let) kmalu prevzeli vlogo poizkusnih zajčkov.
Po neuradnih podatkih, s katerimi razpolaga Mondo, naj bi bila v ligo z 12 udeleženci od slovenskih klubov vključena Olimpija, poleg nje bi igrali še Crvena zvezda, Partizan, Vojvodina, Čukarički (vsi Srbija), Hajduk, Dinamo, Rijeka (vsi Hrvaška), Sarajevo, Željezničar (oba BiH), Vardar (Makedonija) in Budućnost (Črna gora).
Pomerili bi se torej klubi, ki so se pred 25 leti družili v ligaških tekmovanjih pod okriljem Jugoslavije, med njimi pa ne bi bilo Maribora, v obdobju državne samostojnosti z naskokom najuspešnejšega slovenskega kluba. Stroške tekmovanja bi krile zveze, Uefa in pokrovitelji.
Deljeno mnenje predsednika Olimpije
Milan Mandarić je večkrat izpostavil, da želi Olimpijo narediti za najmočnejši klub v tem delu Evrope. Tudi v regionalni ligi?
Če v ligi mladih nogometašev vprašanje varnosti, tako nogometašev kot tudi navijačev, ne bi predstavljajo večje nevarnosti, pa bi bilo v članski konkurenci povsem drugače. Ogromno je pomislekov, ki se dotikajo vprašanja varnosti, zlasti na tekmah največjega tveganja, na katerih bi bilo prisotno veliko število gostujočih privržencev.
Nogometne tekme pritegnejo pozornost tudi radikalno usmerjenih navijačev, ki povzročajo težave že v domačih prvenstvih, še večje pa bi bilo pričakovati na mednarodnih tekmah, zlasti med hrvaškimi in srbskimi klubi.
Na te težave opozarja tudi ameriški poslovnež s srbskimi koreninami Milan Mandarić. Predsednik ljubljanske Olimpije se je rodil v Liki (danes del Hrvaške, op. p.), a se je vedno počutil kot Jugoslovan. O regionalni ligi ima deljeno mnenje. Skrbi ga vprašanje varnosti na štadionih ob gostovanjih srbskih klubov na Hrvaškem in obratno, po drugi strani pa je prepričan, da bi takšne tekme dvignile kakovost igre in tekmovanja. ''Veliko korist bi imeli tudi navijači. Verjamem, da smo razumni ljudje in znamo oceniti, kaj potrebujemo za napredek tako s športnega kot tudi finančnega vidika,'' je Mandarić strnil misli za Mondo.
Zahović proti obnovitvi nekdanje jugoslovanske lige
Maribor ima v soboto priložnost, da v Domžalah proslavi naslov jesenskega prvaka.
Kako pa o regionalni ligi razmišlja predstavnik Maribora Zlatko Zahović? "Če bi v regionalni ligi v spomladanskem terminu nastopali klubi iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, a tudi Avstrije, Grčije, Bolgarije ali Madžarske, ki so izpadli iz evropskih tekmovanj, potem ne bi imel nič proti. To je odlična ideja. Če pa tekmovali le klubi iz nekdanje Jugoslavije, sem odločno proti. Ne vidim razloga, zakaj bi Slovenija sodelovala v tem,'' je za hrvaški portal Index povedal športni direktor Maribora Zlatko Zahović, ki mu je všeč ideja, katero zagovarja tudi predsednik Uefe Čeferin.
"Kar zadeva Slovenijo, težav ni, toda težava so finance. Takšna liga bi prinesla še več stroškov,'' je najboljši strelec slovenske nogometne reprezentance vseh časov še izrazil pomislek, tokrat v pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list.
Navijači proti regionalni ligi
Srbski časnik Mondo je opravil raziskavo med klubi na območju Jugoslavije in izpostavil, da na Hrvaškem vlada najmanjše zanimanje. Rane, posledice vojne vihre, ki je pustošila po državi, še zdaleč niso odpravljene. Misel o kakršnikoli regionalni ligi so brez pardona takoj opustili pri splitskem Hajduku, ostali člani nekdanje velike četverice jugoslovanskega nogometa (Crvena zvezda, Dinamo in Partizan) bodo sledili navodilom in smernicam, ki jih bo izbrala njihova nacionalna zveza.
Navijači Olimpije niso navdušeni nad morebitno ustanovitvijo regionalne lige.
Prihodnost regionalne lige je vprašljiva. Nekatere navijaške skupine so že izrazile svoje mnenje, večinoma negativno. To so storili tudi privrženci Olimpije. Ker naj bi se nogomet igral zaradi gledalcev, se poraja vprašanje, ali bi bilo v takšnem ozračju sploh smiselno nadaljevati s širjenjem ideje o regionalni ligi.
Udovič se boji, da Slovenci ne bi imeli večje vloge
Sašo Udovič je pred 25 leti igral v jugoslovanskem prvenstvu.
Nekdanji slovenski reprezentant Sašo Udovič se dobro spominja, kako je bilo igrati v nekdanji jugoslovanski prvi ligi. V sezoni 1990/91, ko si je utiral pot med najboljše, se je dokazoval v dresu splitskega Hajduka. Prvi, pozneje se je izkazalo tudi edini nastop v jugoslovanskem prvenstvu je vpisal na gostovanju v Sarajevu pri Željezničarju.
"Takrat je jugoslovanska liga spadala med pet najmočnejših v Evropi. V Hajduku sem igral z rodom igralcem, ki je pozneje zaslovel po vsem svetu. To so bili Bokšić, Jarni, Štimac, Bilić ...," je našteval Ljubljančan, ki si je v tisti sezoni delil slačilnico tudi z Mariborčanom Deanom Baumanom in vratarjem Boškom Boškovićem, poznejšim slovenskim reprezentantom.
Košarkarji že vrsto let tekmujejo v regionalni ligi. Tako veselo je bilo po nedavni tekmi v Ljubljani med Olimpijo in Crveno zvezdo.
Pri vprašanju morebitne regionalne lige najbolj zmoti področje varnosti. "Liga bi bila dobra zadeva za prihodnost, a so to preveč kompleksne zadeve. Vprašanje je, kaj bi se lahko zgodilo na tribunah zaradi nacionalnih in političnih razlogov. Košarkarsko ligo ABA je bilo lažje izpeljati, pri nogometu pa je na tekmah veliko več strasti in navijačev. Vprašanje je tudi, kakšno vlogo bi imeli Slovenci. Koliko klubov bi sploh igralo? Bi obveljal nekdanji jugoslovanski ključ?'' ni izključil možnosti, da bi se ponovilo razmerje iz nekdanje Jugoslavije, v kateri je imela Slovenija v zadnji sezoni enega prvoligaša (Olimpija).
6