Euro 2024
Torek, 2. 7. 2024, 5.45
4 mesece
Največja tekma v zgodovini slovenskega nogometa
Največja vseh časov. Brez debate.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
Od našega poročevalca
Trenutek nepopisne sreče slovenske reprezentance, ko je Jan Oblak ubranil enajstmetrovko Cristianu Ronaldu.
Ta tekma je bila nekaj več. Ni bila le največja v zgodovini slovenskega nogometa, ampak jo je krasil še redko viden preplet čustvenih in dramatičnih zasukov, pri katerih je zadišalo po filmskih zgodbah. V Frankfurtu je bilo vse že nastavljeno za srečen konec Slovenije, za nov podvig, ki bi odmeval kot še noben, a je bilo v zvezdah zapisano drugače. Ostal je grenek priokus, a tudi ogromen ponos. To je bila z naskokom največja tekma Slovenije vseh časov, Kekova četa pa je po njej, čeprav je proti Portugalski potegnila krajšo, Euro zapustila pokončno. Kot ena izmed pepelk tekmovanja.
Tega je zmožen le nogomet. Če bi vam nekdo še pred nekaj leti dejal, da se bo iskala vstopnica več za ogled srečanj Slovenije v Nemčiji in bo pri slovenskih navijačih prisotna slaba volja, ker jih bo na voljo le šest tisoč, bi ga milo rečeno čudno pogledali. Ko pa bi vam dodal, da bo Cristiano Ronaldo pred vsemi kamerami sveta jokal zaradi Slovenije, najmanjše udeleženke Eura, portugalski zvezdniki, ki drug za drugim igrajo v najboljših klubih na svetu, pa se bodo težko prigarane in skrajno tesne zmage nad Slovenijo veselili kot otroci, bi se vam vse skupaj zdelo še bolj nerealno. Zdelo bi se neverjetno, a je še kako resnično. Ta občutek pa zagotavlja prvovrstni užitek.
Cristiano Ronaldo je bil na poti, da postane osmoljenec srečanja, a ga je nato na njegovo srečo iz zagate izvlekel soigralec Diogo Costa. Zanimivo je, da Ronaldo in njegovi soigralci letos proti Sloveniji niso zadeli v kar 210 minutah.
Šeško zapravil zaključno žogico
Benjamin Šeško bo še dolgo sanjal zapravljeno priložnost iz 116. minute, ko je njegov strel mojstrsko z nogo ustavil Diogo Costa.
To je bila tekma, na kateri bi se lahko pravljice pisale kar same. Vse je bilo že nastavljeno, to bi bil lahko večer, ko se v slovenski izbrani vrsti ne bi izpostavljalo le junaka Jana Oblaka ter njegovih dveh imenitnih sodelavcev v ožjem delu obrambe, Jake Bijola in Vanje Drkušića, ampak tudi Benjamina Šeška in Josipa Iličića, a je usoda hotela drugače. Najmlajši in najstarejši član Kekove zasedbe na Euru 2024 sta zapravila priložnost, da bi odločilno vplivala na razplet srečanja, in zmago Slovenije, s tem pa tudi preboj med osem najboljših v Evropi!
Pa tako bi jima privoščila Slovenija. Šeško je zapravil kar nekaj zrelih priložnosti, najlepšo v 116. minuti, s tem pa še podaljšal strelski post v izbrani vrsti, ki se vleče že od gostovanja na Malti in zagotovo vpliva na samozavest nadarjenega napadalca, Iličić, ki je kmalu po vstopu v igro izvedel prosti strel z ugodne razdalje, a zadel živi zid, nato pa bil kot prvi izvajalec Slovenije neuspešen še z bele točke, pa je zapravil priložnost, da bi z zadetkom na Euru že tako filmsko zgodbo vrnitve po odpravljenih zdravstvenih težavah še oplemenitil.
"Obli, Oblak, ti si naš junak"
Diogo Costa je ubranil vse tri strele Slovencev z bele točke. Najprej je prebral namero Josipa Iličića.
Tako pa je Slovenija po ponesrečenem izvajanju enajstmetrovk, kjer je izvrstni portugalski vratar Diogo Costa prebral namero tako Josipa Iličića, Jureta Balkovca kot tudi Benjamina Verbiča, izpadla s tekmovanja. Slovenski nogometaši so popadali na tla in premlevali žalostne trenutke, saj so bili rekordno blizu največji senzaciji prvenstva. Tekmo so končali brez Matjaža Keka, ki je pred tem prejel rdeči karton.
Kapetan Jan Oblak se je med srečanjem naposlušal pohval navijačev in njihovega skandiranja: "Obli, Oblak, ti si naš junak," saj je ubranil vse nevarne strele, za nameček pa Cristianu Ronaldu po sporno dosojeni enajstmetrovki v prvem delu podaljška ubranil še kazenski udarec. Po tako bolečem porazu se je znova spomnil na kruto nepredvidljivost izvajanja kazenskih udarcev, zaradi katerih je svojčas ostal brez določenih evropskih lovorik tako pri Benfici kot tudi Atleticu. In to na največji tekmi v zgodovini slovenskega nogometa.
Bilo jih je ogromno, a nobena tako ...
Slovenija si je pred 25 leti v Kijevu zagotovila nastop na prvem Euru.
Bila je prva v Talinu, zaznamoval jo je zgodovinski zadetek Igorja Benedejčiča, bila je prva v kvalifikacijah in junaški remi leta 1994 proti svetovnim podprvakom Italijanom, žal z grenkim priokusom in nepriznanim zadetkom Darka Milaniča.
Bila je snežna pravljica v Kijevu, ki je Slovenijo leta 1999 izstrelila med evropsko elito, bila je prva tekma na Euru, infarktni triler z ZR Jugoslavijo v Charleroiju, bila je deževna pravljica v Bukarešti, ko se je zgodil čudež in je zadel kar Mladen Rudonja, Slovenija pa se je nato prvič družila z najboljšimi na svetu.
Zlatko Dedić je pred 15 leti Slovenijo popeljal na SP 2010.
Bila je krstna tekma SP 2002 proti Španiji, po kateri je žal sledil najodmevnejši in najbolj razvpit spor v zgodovini slovenske reprezentance, bil je žalosten poraz proti Hrvaški za Bežigradom, ki je leta 2003 preprečil tretji zaporedni nastop na velikem tekmovanju, bila je mariborska pravljica z zlatim zadetkom Zlatka Dedića, ko je v Ljudskem vrtu leta 2009 padla arogantna Rusija, Kekova četa pa odšla na jug Afrike, kjer je pisala zgodovino in za uvod ugnala Alžirijo, nato pa bila do zadnjih minut v igri za napredovanje. Potem pa se je kar dolgo čakalo na novi vrhunec Slovenije.
Zmaga nad Kazahstanom v Stožicah je prinesla veliko olajšanje, nastop na Euru 2024, nato pa je sledil letošnji vrhunec, ko so Jan Oblak in druščina najprej v Nemčiji ponagajali favoriziranim Dancem (1:1), Srbom (1:1) in Angležem (0:0), s tem pa si priigrali največjo nagrado v obdobju državne samostojnosti.
Slovenija se je v uvodni tekmi Eura razšla z Dansko z 1:1.
Zagotovili so si preboj med 16 najboljših na evropskem prvenstvu. Prvič so zaigrali v izločilnem delu. In to kako! Proti favorizirani Portugalski, enemu največjih favoritov prvenstva, so junaško položili orožje šele po izvajanju enajstmetrovk, pred tem pa ohranili mrežo nedotaknjeno, obenem pa v 116. minuti zapravili priložnost srečanja.
Slovenija je odigrala še nekaj odmevnih tekem. Sladka zmaga nad Italijani v Trstu po nepozabnem preigravanju Sebastjana Cimirotića, ki je poslal na tla Christiana Panuccija, poraz proti Lionelu Messiju v Argentini, čarobna sedmica proti Islandiji (7:1), pri kateri je Sašo Udovič sodeloval s kar petim zadetki, izjemen odpor galskim petelinom v Parizu (2:3) kot tudi trem levom tako na Wembleyju (1:2) kot tudi v Ljubljani (2:3), pa seveda marčevska zmaga nad Portugalsko na čelu s Cristianom Ronaldom! Če omenimo le nekatere.
Zakon velikih in malih? Zelo glasen je bil Španec.
Slovenski navijači so Cristiana Ronalda dražili tudi z dresom dolgoletnega največjega rivala Lionela Messija.
Slovenska reprezentanca je torej odigrala več kot 300 tekem, a nobena ni bila tako odmevna in s tako velikim vložkom kot ravno zadnja, tekma osmine finala Eura med Slovenijo in Portugalsko. Na njej pa ni bila le statist, ampak na trenutke več kot enakovreden tekmec veliki Portugalski, hkrati pa je imela še imenitno zaključno žogico v 116. minuti.
Sprva so se, vendarle se je poznalo, da Slovenija nima izkušnje z igranjem tekem v izločilnem delu, čutili porodni krči. Podobno kot proti Danski so trajali dobršen del prvega polčasa, nato pa je Kekova četa le zaigrala. In znova zaklenila svoja vrata, tako da ni prejela zadetka že 210 minut zapored. Pa čeprav se je pomerila z Anglijo in Portugalsko!
Zato so nam še kako grele srce pohvale, ki so nam jih na račun igre Kekove čete izrekali tuji novinarji, v družbi katerih smo v Frankfurtu spremljali ponedeljkov spektakel. In marsikdo, najglasnejši je bil eden izmed španskih novinarjev, je tudi pripomnil, da je škoda, da sodniki delajo razliko med velikimi in mladimi, saj je bilo za mnoge sporno, zakaj je Italijan Daniele Orsato v podaljšku sploh pokazal na belo točko za Portugalsko. No, to pa je že druga kost za glodanje.
Kekova četa se je od Eura poslovila pokončno, ponosno in z veliko zahvalo navijačem.
Bo pa ostal spomin na največjo tekmo slovenske reprezentance vseh časov in prvi poraz po izvajanju enajstmetrovk na velikih tekmovanjih. To pa prinaša bogate izkušnje. Tisto, s čimer se Portugalci lahko bistveno bolj pohvalijo. Zaradi tega pa je uspeh Slovenije, ki je proti takšnim favoritom klonila brez prejetega zadetka v 120 minutah, še toliko večji. In slajši. Žal tudi z grenkim priokusom.
