Euro 2024
Petek, 14. 6. 2024, 6.00
5 dni, 18 ur
Franc in Jože Markelj
Pred 60 leti z mamo zapustila Slovenijo, zdaj v Nemčiji sijeta od sreče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,64
Od našega poročevalca
Jože in Franc Markelj pomagata kot prostovoljca na stadionu Zoo.
Ko pride slovenska nogometna reprezentanca na trening na stadion Zoo v Wuppertal, ju prisrčno pričakata in pozdravita starejša možakarja. To sta Franc in Jože Markelj. Zelo sta ponosna, da sta od krovne zveze prejela darilo, trenirko z napisom "Slovenija". To je njuna nekdanja domovina. Pred sedmimi desetletji sta se rodila na Štajerskem, a sta se nato z mamo, to so bili povojni časi, zaradi političnih razlogov preselila v Nemčijo. Prišli so v Wuppertal. In kdo bi takrat vedel, da bosta izmed vseh nemških mest ravno tu nekoč pričakala nogometno reprezentanco samostojne Slovenije? In to na velikem Euru!
V Wuppertalu smo se pogovarjali s Francom Markljem in njegovim bratom Josefom. Torej s Francom in Jožetom, ki sta se rodila na Štajerskem, a že več kot 60 let živita v Nemčiji. Franc, starejši izmed bratov, je pri 73 letih navdušen, saj je dočakal sanjsko službo. Opravlja jo prostovoljno in z največjim možnim veseljem. Pomaga slovenski reprezentanci, da se na pripravah v Wuppertalu počuti čim bolj domače.
Odkar je lani izvedel, da Slovenija razmišlja o tem, da bi imela pripravljalno bazo v času Eura v Wuppertalu, mu je srce razbijalo v divjem ritmu. Ljubezen do Slovenije, ki jo še vedno nosi v srcu, čeprav po 60 letih življenja v Nemčiji priznava, da je zdaj njegova država Nemčija, je vzplamtela.
Brata Markelj sta se pred 60 leti odpravila na tisoč kilometrov dolgo pot v Nemčijo.
Ko so Matjaž Kek in delegacija NZS konec prejšnjega leta prižgali zeleno luč Wuppertalu, sodeč po tem, kako so nogometaši v uvodnih dneh zadovoljni s pogoji v hotelu Vesper in zelenico na stadionu Zoo, je bila odločitev več kot posrečena, je brata Markelj doletela prav posebna čast. Povabili so ju k projektu, saj sta postala del skupine prostovoljcev s posebnimi nalogami. Sta tolmača in prevajalca ter na stadionu skrbita za vez med Nemci in Slovenci.
Zaradi političnih razlogov zapustili Slovenijo
Največ sorodnikov bratov Markelj živi na Ptuju. V kratkem ju bodo obiskali v Nemčiji in si skupaj ogledali tekmo Slovenije v Kölnu.
Franc Markelj se je rodil avgusta 1950 v Mariboru. Skupaj z mamo in bratom je 11 let pozneje zaradi političnih razlogov zapustil Slovenijo, ki je bila takrat del skupne države Jugoslavije, in se odpravil v Nemčijo. Izbrali so Wuppertal. Franc je, to je zaupal v letošnjem intervjuju za časnik Rheinische Post, kot mladoletna oseba še lahko obiskoval Slovenijo, leta 1969, ko je bil že polnoleten, pa so ga na meji aretirali, tako da je moral v preiskovalni zapor.
Po posredovanju strica, ki je imel pomemben družbeni položaj in se v drugi svetovni vojni bojeval kot partizan, so ga izpustili. Prek Italije se je lahko vrnil v Nemčijo, leta 1977 pa je skupaj z mlajšim bratom Josefom takratnemu predsedniku Josipu Brozu Titu pisal osebno prošnjo za pomilostitev. Ugodili so jima, od takrat naprej sta lahko znova obiskovala domačo štajersko grudo. To počneta še danes, med vsakimi počitnicami prideta v Slovenijo, zlasti na Ptuj, kjer živi večina njunih sorodnikov. Franc je sicer kot otrok najprej živel v Mariboru, njegov mlajši brat Josef pa v Mezgovcih pri Ptuju.
Obožujeta Oblaka in Šeška
Slovenska nogometna reprezentanca je zelo zadovoljna s pogoji v Wuppertalu.
Kako sta začela sodelovati s slovensko nogometno reprezentanco? Poznata vodstvo organizacije, ki skrbi za razvoj športa v Wuppertalu. Prireditelji so se spomnili, da bi lahko zaradi znanja slovenskega jezika in poznavanja nogometa prišla še kako prav ob obisku delegacije NZS, ki je lani novembra prišla na spoznavni obisk in se prepričala v to, kar ponuja to mesto v Severnem Porenju-Vestfaliji. Brata Markelj sta bila v veliko pomoč, tako da so pozneje obnovili sodelovanje.
Starejši Franc ima boljše znanje slovenskega jezika. To je tudi razumljivo. "Vendarle se pozna, da je štiri leta obiskoval osnovno šolo v Sloveniji, jaz pa tega nisem mogel," je pojasnil brat Josef. Oba sta nogometna navdušenca, Franc ga je treniral, nato pa se nekaj časa preizkušal še kot nogometni sodnik. Obožuje nogomet, zato v teh dneh v Wuppertalu s posebnim navdušenjem občuduje poteze najboljših slovenskih igralcev. Najbolj obožuje Jana Oblaka in Benjamina Šeška. Z njima želi, podobno velja za brata, spregovoriti nekaj besed.
"Nočem, da me mali fantek opravlja, kako mi ni uspelo"
Kmalu bosta dobila obisk iz Slovenije. Prišli bodo sorodniki, sestrična in dva bratranca, vsi živijo v okolici Ptuja. Skupaj bodo navijali za Slovenijo 25. junija na stadionu v Kölnu proti Angliji. Ker je vnuk sestrične goreč navijač Oblaka, sta od sorodnikov prejela posebno zahtevo. Želita mu izročiti Oblakov dres z njegovim podpisom. Tako bosta v prihodnjih dneh, Slovenija bo v Wuppertalu med Eurom opravila še ogromno treningov, na preži za kapetanom. "Nočem, da me mali fantek opravlja, kako mi ni uspelo," se je zasmejal Josef, ki je Slovenijo zapustil pri šestih letih.
Tako je Jan Oblak v sredo delil žoge mladim navijačem na tribunah v Nemčiji.
Franc se je v Nemčiji izučil za električarja, 12 let pa si je služil kruh tudi v nemški vojski. "Že dolgo je tega, odkar je Nemčija postala moj dom," njegovo razmišljanje potrjuje tudi odgovor na vprašanje, za koga stiska pesti v športu. "Za Slovenijo vedno navijava, ne glede na to, v katerem športu nastopa in kdo je njen tekmec. Obstaja pa izjema. Če bi se na Euru srečali Slovenija in Nemčija, bi navijala za Nemce. Tu vendarle živiva že 60 let," sta družno pojasnila Franc in Josef. Oziroma Franc in Jože. Do leta 1991 sta oba živela v Wuppertalu, nato pa se je starejši brat preselil v Hilden, kjer živi še danes.
"Nekaj nas je še Slovencev, a vse skupaj umira"
Ko sta prvič opazila registrsko tablico avtobusa, ki prevaža Kekove izbrance, jima je šlo na smeh. Izpisano je namreč BVB. To je oznaka za Borussio Dortmund, letošnjo finalistko lige prvakov in enega vodilnih nemških klubov, ki ni pretirano oddaljen od Wuppertala, zato ima v tem delu Nemčije veliko navijačev.
Zelo jima je všeč, da je Slovenija ta mesec v središču pozornosti v Wuppertalu. V sredo si je odprt trening na stadionu Zoo ogledalo pet tisoč mladih šolarjev iz tega mesta in okolice, lokalni mediji pa so se razpisali o najmanjši državi udeleženki Eura 2024 in predstavljajo njene znamenitosti. "Končno lahko vsem pokažem, kako lepa država je Slovenija. Kakšne so njena kultura, navade, hrane," je vzhičen Franc.
Kar se tiče slovenske skupnosti v tem delu Porurja, sta omenila, da živi v Wuppertalu okrog 70 Slovencev. Nekaj več jih je v okolici Hildna, kjer živi Franc. Združeni so v klub Kulturni dom Maribor. "Nekaj nas je še Slovencev, a vse skupaj umira. Vedno starejši smo, mladi pa skoraj ne znajo več govoriti slovensko in jim je vseeno, ali bo še kaj iz tega," je Franc predstavil kruto realnost, da slovenski jezik počasi izgineva s tega območja.
Veseli ju, da se je delegacija NZS odločila za Wuppertal. Drugače bi najraje videla, da bi v njuno mesto prispeli Škoti, ki jih danes čaka uvodno dejanje Eura proti Nemčiji. "To pa zato, ker bi lahko skupaj pili pivo," se je zasmejal Josef.
Tisoč evrov za družino?
Jeseni bo Franc (desno) znova obiskal Slovenijo. Z ženo se bosta z avtodomov najprej odpravila po Sloveniji, nato pa še po državah nekdanje Jugoslavije. Skupaj bosta potovala osem tednov.
Njegova družina ne bo šla na nobeno izmed tekem Slovenije. Sin ima 31 let, je profesor glasbe in ima zelo zaseden urnik. "Pa tudi drago je. Če gre ena družina na tekmo, denimo oče, žena, hči in sin, moraš odšteti najmanj tisoč evrov. Pa še prispeti na stadion. Tega si ne more privoščiti vsak," nam je povedal v Wuppertalu.
Kako pa ocenjuje možnosti Slovenije na Euru? Napoveduje, da bi lahko Kekova četa za začetek remizirala z Dansko, nato pa bi morala premagati Srbijo, če bi si želela zagotoviti napredovanje. To pa zato, ker je mnenja, da je Anglija kot prvi favorit skupine vendarle premočna za vse.
Se simpatični Franc moti ali ga njegov občutek ne vara? Usoda skupinskega dela bo znana kaj kmalu, že čez dva tedna. Po tekmi v Kölnu, ki si jo bosta v živo ogledala v teh dneh najsrečnejša in najponosnejša brata v Wuppertalu.
