Petek, 20. 10. 2023, 14.30
10 mesecev, 2 tedna
NASVET ZA IZLET V HRIBE (36.)
Spregledane Karnijske Alpe, ki so nam odslej lažje dostopne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
V preteklih petih mesecih smo vam ob petkih nanizali vrsto pohodniških idej, naj bo konec letošnje serije člankov iz rubrike "nasvet za izlet v hribe" nekoliko drugačen. Predstavitev pohoda na Monte Zermulo (2.143 m) in Karnijske Alpe skozi oči Vladimirja Habjana in Irene Mušič Habjan, ki sta napisala in pri založbi Planinske zveze Slovenije izdala najpopolnejši vodnik po tem precej spregledanem gorovju med bolj priljubljenimi Julijskimi Alpami in Dolomiti. "Zermula je pravi cilj za prvi pohod v Karnijcih," pove Andrej Habjan, ki rad uporabi frazo "kar v Karnijce".
Zermula tik pod vrhom
"Ko stopiš na en vrh, se ti odpre paleta drugih, ki te preprosto vabijo. In teh gora ne zmanjka in ne zmanjka. Vedno se pojavi nekaj novega, kak nov vabljiv vrh, nove doline, nove poti ... Drugi čar je neizmerna divjina gorstva, nekateri predeli so popolnoma od rok in tam se počutiš kot pred stoletji, sam z naravo," piše v uvodniku planinskega vodnika Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti Vladimir Habjan. In o tem smo se prepričali že na poti na izhodišče naše skupne ture, ko sta nas z Ireno Mušič Habjan peljala na Monte Zermulo (2.143 m). Prek Rateč do Trbiža (Tarvisio), po avtocesti do Tablje (Pontebba) in nato navzgor po strmi, ozki, precej zdelani asfaltni cesti, ko vas niti kakšna skala na cestišču ne sme presenetiti, na prelaz Lonice (Passo del Cason di Lanza), kjer je na nadmorski višini 1.552 metrov izhodišče za pohod na Zermulo (dobri dve uri vožnje). Pred desetimi leti so se na ta prelaz na eni od etap povzpeli tudi kolesarji na slovitem Giru (nedaleč stran pa je tudi najbolj znan kolesarski prelaz v Karnijcih, Zoncolan). Morda je prav nekaj težji dostop razlog, da so Karnijske Alpe med pohodniki precej manj oblegane kot Julijske Alpe in Dolomiti. Tudi planinskih koč je v Karnijcih precej manj (so pa bivaki). Še najbolj obiskana je karnijska vezna pot, ki se vije po vrhovih in grebenih na avstrijsko-italijanski meji.
Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan sta avtorja več vodnikov.
Zakonca Habjan sta v 15 letih osvojila večino vrhov Karnijskih Alp, leta 2017 pa sta začela bolj intenzivno zbirati podatke in opise poti za knjigo, ki jo je nedavno izdala Planinska zveza Slovenije. V njej sta opisala sto zelo raznolikih tur, od lahkih družinskih po zaobljenih travnatih vrhovih pa vse do zahtevnih plezalnih poti po feratah, ko je potrebna uporaba čelade in samovarovalnega kompleta. "Zahtevnost poti je lepo porazdeljena, v knjigi so lahko vrhovi, na koncu pa je tudi nekaj zahtevnih alpinističnih vrhov," pove Vladimir Habjan, ki ima sam najraje brezpotja in teh še posebej v južnem delu Karnijcev ne manjka. Ena od njegovih najljubših tur, tudi opisana v knjigi, je Cima dei Vieres.
V videu poglejte, kako sta videti vzpon po muljateri in razgled z Zermule:
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
"Da spoznaš lepoto naših gora, moraš iti malo ven"
Pogled na greben Zermule z izhodišča na prelazu Lonice.
"Ljudje se moramo odpreti navzven. Slovenci radi hodimo v naše gore, Julijci so najlepši, Triglav je najvišji. A da spoznaš lepoto naših gora, moraš iti malo ven, v Karnijske Alpe, v Avstrijo, da vidiš, kako lepi so naši hribi. Zato je ta knjiga za vse ljubitelje gora, tudi za družine. V knjigi je tudi nekaj sotesk, kamor gredo lahko tudi malo večji otroci, pa kopasti vrhovi. So pa tudi ture za ljubitelje zahtevnih zavarovanih poti, tudi za gornike, ki se spogledujejo z alpinizmom, ki znajo uporabljati vrv, tehnične pripomočke. To je tako raznoliko gorstvo, zato sva izbrala različne cilje," razlaga Irena Mušič Habjan.
So pa tudi Karnijci malo naše gore, saj slovenska poimenovanja vrhov, dolin in mest sežejo kar daleč proti zahodu. "Ta imena se sicer malo izgubljajo. Je pa tudi s tega vidika obisk Karnijcev zaželen za naše hribovce," nadaljuje Vladimir Habjan, ponosen, da Italijani, torej v italijanščini, nimajo tako popolnega vodnika po vseh Karnijskih Alpah. Zato v Italiji že povprašujejo po prevodu njunega vodnika, tudi na željo oskrbnikov planinskih koč. "To bi bil velik uspeh tudi za našo založbo, za Planinsko zvezo Slovenije."
Nejlepši del vzpona na Zermulo: po severni steni po mulatjeri, ki se zložno vzpenja.
Na Zermulo po pešpoti 442 ali pa po ferati
V vodniku je vzpon na Zermulo opisan po zavarovani ferati, a na to goro se lahko odpravi vsa družina, tudi manj izkušeni planinci, kot pohodnike v gore raje imenuje Irena Mušič Habjan. Prelaz oziroma planšarija Cason di Lanza, kjer je dovolj parkirnih prostorov, je sicer izhodišče za več tur, ob Zermuli še na Trogkofel (Veliki Koritnik) in Hochwipfel, ki sta na avstrijsko-italijanski meji (pred njima iz smeri Slovenije je denimo na grebenu znano smučarsko središče Mokrine oziroma Nassfeld).
Pogled nazaj proti sedlu Forca di Lanza in Pizzullu.
Pešpot na Zermulo po mulatjeri je označena s številko 442. S parkirišča krenemo po makadamski cesti proti rumeni stavbi, a nas markacije že po nekaj 10 metrih usmerijo desno na pešpot. Vzpon skozi macesnov gozd vzhodno od vrha Zermule ni pretirano strm. V dobre pol ure smo na travnati zamočvirjeni ravnici Cjadin di Lanza. Levo od nas je Zuc della Guardia s ferrato, a mi nadaljujemo naravnost. Po naslednje pol ure vzpona dosežemo sedlo Forca di Lanza (1.831 m), kjer se nam prvič odpre pogled proti jugu. Tu se pot razcepi: levo na Pizzull (1.985 m), desno pa na Zermulo. Krenemo torej po desni poti. Ta se najprej strmo vzpne prek travnika, nato pa se začne zložno vzpenjati prečno na prepadna južna pobočja Zermule, a po široki in ne preveč izpostavljeni mulatjeri. Preden dosežemo vršni greben, se za krajši čas pot le postavi malo bolj pokonci.
Vzpon na Zermulo je mogoč tudi po ferati zahtevnosti B/C.
Zermula je precej dolg greben (kar lepo vidimo že z izhodišča). Ko ga dosežemo, je vrh na naši levi strani, na njem se dviga večji križ. Do vrha je še kakšnih 10 minut strmega travnika. Lahko pa se sprehodimo še po grebenu proti desni (proti vzhodu), kjer je tudi nekaj ostankov iz prve svetovne vojne. Malo za temi se nad strmo severno steno Zermule konča tudi varovana ferrata zahtevnosti B/C, ki je za tiste bolj izkušene pohodnike lahko alternativna oziroma bolj adrenalinska možnost vzpona iz istega izhodišča. Če nam vzpon po mulatjeri vzame manj kot dve uri, nam po ferati nekaj več kot dve.
Izhodišče: prelaz Lonice oziroma Passo del Cason di Lanza (1.552 m)
Višinska razlika po poti: 600 metrov
Čas za vzpon: slabi dve uri
Zahtevnost: lahka markirana pot (442)
Alternativna možnost: vzpon po ferati težavnosti B/C (zelo zahtevna markirana pot, čelada, samovarovalni komplet)
Pogled proti Cogliansu in vse do Dolomitov
Z vrha Zermule se v smeri zahoda v daljavi vidi tudi Monte Coglians, najvišji vrh Karnijcev.
Monte Zermula
V času našega pohoda je bila vidljivost z vrha sicer precej slaba, sicer pa je Zermula izvrsten razglednik. "Vidi se marsikaj, tudi Monte Coglians, najvišji vrh Karnijcev. Ta je visok 2.782 metrov," na vrhu poudari Habjan. Pod Cogliansom (v smeri zahoda) je ena najbolj priljubljenih pohodniških točk v Karnijcih, jezero Wolayersee. Vabita tudi bližnja, že prej omenjena, Trogkofel in Hochwipfel. V smeri Slovenije se v daljavi vidijo tudi Montaž, Mangart in Jalovec, v smeri proti zahodu pa vse do Dolomitov (Antelao, Pelmo). Sestopimo po poti vzpona in si zagotovo rečemo, da se bomo v Karnijce še vrnili. S pomočjo tega vodnika bo izbira vrhov in poti odslej res lažja. Zima je pred dnevi že prišla v gore, a zagotovo tudi letos še ujamemo kak lep jesenski dan. Če pa ne, lahko že zdaj načrtujemo svoje pohodniške avanture za leto 2024.
Ob našem sestopu se je zjasnilo in s sedla se je tako lepo videl Trogkofel.
