SiolNET. Sportal Naj planinska koča
Vsebino omogoča P AUTOMOBIL IMPORT D.O.O

Video: Jan Lukanović

Foto: Ana Kovač

  • Messenger
  • Messenger
NAPOLNI DAN Z ENERGIJO

Do kdaj še razgled s Triglava, kot ga poznamo danes? #video

Vsebino omogoča P AUTOMOBIL IMPORT D.O.O

Video: Jan Lukanović

Foto: Ana Kovač

Narava in živa bitja, ki živijo v njej, zahtevajo spoštljivega obiskovalca, ki jim ne škoduje ter se trudi ohranjati njihov dom čist in primeren za življenje. K temu zagotovo pripomorejo tudi načini, kako dostopamo do koščka narave, ki nas bo napolnil z energijo. Manj hrupa, trajnostna mobilnost, nižji ogljični odtis – vse to pomeni več čistega zraka in obilje miru. Ta pristop smo ubrali tudi tokrat, ko smo se z naravoslovcem ter profesorjem biologije in kemije Dušanom Klenovškom z do okolja prijaznim električnim Peugeotom e-2008 odpeljali na Lisco.

Delo naravovarstvenika je način življenja

Dušan Klenovšek, profesor kemije in biologije, je vrsto let delal v šolstvu. Danes je zaposlen v krajinskem regijskem parku Kozjanski park. Preučevanje oz. varovanje narave je postalo njegov način življenja, saj je tudi član več nevladnih organizacij s področja varstva narave, kot so društva za proučevanjem rib, ptic, dvoživk in kačjih pastirjev. Z njim smo se srečali na Lisci. Ob opazovanju rastlin in živali, ki tam domujejo, nam je predstavil delo naravovarstvenika in biotsko pestrost, ki jo lahko opazujemo v slovenskih gorah, ter pri tem svetoval, kako vsak posameznik lahko največ prispeva k ohranjanju različnih vrst.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Delo naravovarstvenika obsega veliko terenskega dela, pri katerem se pogosto srečuje z lastniki oz. upravljavci določenega območja. Takrat jim poskuša predstaviti bogastvo, pa tudi potencialno ali dejansko ogroženost tam živečih ogroženih vrst. V praksi opaža, da se da marsikaj dogovoriti, če pravočasno pristopi do ljudi ter jim na ustrezen način predstavi vrednost tega, kar raste na njihovem travniku in domuje v njihovem gozdu. "Na štiri oči lahko včasih marsikakšen problem rešiš brez posebnih navodil, predpisov in zakonov. Z osebnim pristopom in zdravo kmečko pametjo." S komunikacijo poskuša ljudi ozaveščati o pomembnosti varovanja okolja. "Ravno delo z ljudmi in stik z njimi lahko naredi največ dobrega za naravo. Z uradnim pristopom težko prideš do človeka, ko mu želiš pojasniti, da na njegovem travniku raste zavarovana rastlina ali živi zavarovan metulj, zaradi česar naj on ne bi travo kosil že maja in nato še nekajkrat do jeseni. Pogosteje dosežeš nasproten učinek od želenega. V takem primeru je zavarovana rožica le ovira na poti do cilja, ki vodi v neusmiljen boj med, na primer, investicijo in varovanjem narave," Dušan Klenovšek opiše komunikacijo z ljudmi, ki je pri delu naravovarstvenika izjemnega pomena.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

V naravo tako, da ji čim manj škodujemo

Kot naravovarstvenik Dušan Klenovšek pri terenskem delu uporablja do narave prijaznejša prevozna sredstva oz., če je le mogoče, do terena dostopa peš. V službi uporablja električen avto, s katerim pri vožnji navzdol energijo celo pridobiva. Vožnja je s tega vidika veliko bolj učinkovita, predvsem pa je precej manj škodljiva v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili. Električni avtomobili so tišji, kar je pri njegovem delu izjemnega pomena. Hrup namreč pogosto zmoti nekatere vrste ptic ali sesalcev. Poleg tega električni avtomobili nimajo izpustov, to pa pripomore k temu, da naša gorska narava ostane čim bolj neokrnjena, takšna torej, kot naj bi bila.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Za takšno vrsto dela se vsekakor spodobi uporaba načinov in pristopov, ki so do narave prijazni oz. ji čim manj škodujejo. To ponuja novo električno vozilo Peugeot e-2008: kompakten, zmogljiv, dinamičen in učinkovit SUV z električnim motorjem in dosegom do 345 kilometrov. Vozilo nedvomno predstavlja Peugeotov korak v pravo (električno) smer in dokazuje, da gre za e-avto, ki je še kako uporaben tako pri terenskem delu kot tudi za prostočasne dejavnosti, planinarjenje, obiske gora, hribov …

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Peugeotova vozila na 100-odstotno električni pogon združujejo inovativen dizajn, učinkovito varstvo okolja in najsodobnejše tehnologije. V električnem vozilu znamke Peugeot boste lahko uživali v novi ravni voznega udobja, zahvaljujoč njihovim motorjem in zmanjšanim vibracijam.

PRIDOBITE VEČ INFORMACIJ.

Naše planine so biotsko izredno bogate

Dušan Klenovšek razloži, da večinoma karbonatna podlaga, ki je bolj topla, ponuja ustrezne pogoje za uspevanje najrazličnejših vrst. Medtem na drugi strani nekarbonatna podlaga, na primer na Pohorju, ponuja dom drugim živalskim in rastlinskim vrstam. Različne vrste podlag torej ustvarjajo pogoje za pisano paleto biotskih vrst, zato so naši hribi izjemno bogati z rastlinskim in živalskim svetom. Precej naših vršacev je vključenih tudi v ekološko mrežo Natura 2000, kjer varujejo tisto najbolj redko zaščiteno floro in favno.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Povprečen obiskovalec v hribih zagotovo opazi tiste rastline, ki cvetijo ali pa so nekako koristne, na primer zdravilne rastline, ki jih nabiramo za čaje ali izdelavo domačih krem. "Bolj ko je travnik pester z rastlinami, bolj je pester tudi z živalmi. Med njimi so zagotovo med opaznejšimi metulji, tudi zaradi pisanih barv. Naše planine so poznane tudi po pticah, kot sta divji petelin in belka. A skozi tisočletja bivanja s človekom so ptice spoznale, da je ta lahko precej nevaren, zato so srečanja s pticami v naših gorah precej bolj redka kot srečanja z metulji, ki običajno posedajo pred nami in se človeka ne bojijo," Dušan Klenovšek razloži, zakaj so kljub bogati biotski pestrosti nekatere vrste veliko bolj opazne kot druge.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Narava je dom tudi številih zveri. A Dušan Klenovšek meni, da je najbolj nevarna "zver", s katero se srečamo med pohajkovanjem po planinah, klop. Čeprav ga ne moremo primerjati z medvedom, je verjetnost, da si nas klop izbere za žrtev, neprimerljivo večja od verjetnosti, da srečamo medveda. Ta se namreč človeka boji, zato se umakne, ko človeka zazna v svoji bližini. Enako kot človek si tudi on ne želi srečanja z nami. "Če smo torej v gozdu relativno glasni, če hodimo v skupini, govorimo, občasno udarimo z vejo ob kakšno suho deblo, vmes zažvižgamo, se bo medved umaknil. Medveda bomo odgnali, klopa žal ne," doda.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Človeški vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti

Bolj, kot si mislimo, lahko vplivamo na ohranjanje živalske in rastlinske raznovrstnosti. Varovanje narave je kot mozaik, če manjka en kamenček, slika ni več popolna. Tako je z ravnovesjem v naravi. Včasih lahko že izredno majhna dejanja škodujejo določeni živi vrsti. Dušan Klenovšek pojasni: "Nekatere vrste so izredno občutljive na prisotnost človeka. Mednje spada divji petelin. Dovolj je, da na en poletni dan, ko začnejo rasti gobe, na neko planoto pride več ljudi hkrati. Za divjega petelina je to takšen stres, da se odseli za vedno. Ne bo se več vrnil. V nasprotju z njim se zajec le potuhne, in ko ljudje odidejo, spet normalno živi naprej." Ker vsega tega ne vemo, lahko le en dan v vsem letu povzroči, da nehote preženemo divjega petelina z določenega območja. Če torej o naravi in življenju različnih vrst vemo več, je manjša verjetnost, da bomo temu delu narave nehote škodovali.

Nekatere vrste so danes izjemno redke. Med te spada rdeči apolon. "Pred več kot petdesetimi leti je živel na Kumu, zdaj pa je izginil z velikih območij v Sloveniji, saj je vse manj razgaljenih tal, ki mu zagotavljajo ugodne pogoje za življenje. Rdeči apolon ima na svojih krilih belo-rdeč krog, po katerem je Alojz Knafelc naredil markacijo. Nekoč bo ostala le še ta, ki bo spominjala na to, da je na tem območju živel rdeči apolon."

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Če neka žival živi le na določenem območju, na primer v hribih, je večja verjetnost, da je vrsta bolj ogrožena. Ljudje pogosto hodimo v hribe, da "pozdravimo" vsakodnevni stres in poiščemo mir, včasih zato iščemo brezpotja. Več ljudi ko to počne, večja je verjetnost, da nehote povečamo stres za živali, ki so občutljive na prisotnost človeka in se nimajo kam skriti. Dušan Klenovšek poudari pomembnost tega, da se držimo tistih poti, ki so namenjene obiskovalcem. "Živali so nekako navajene na to, da je človek na tisti poti, to je za njih potem sprejemljivo. Same pa poselijo okolico do razdalje od poti na kateri se počutijo varne pred nami."

Enako velja za različne športne aktivnosti, na primer smučanje zunaj smučišč, kolesarjenje zunaj urejenih gorskokolesarskih poti. "Korak za korakom tako določeno vrsto izganjamo z določenega območja in ne vidimo pravega razloga, kateri kamenček je sprožil plaz in povzročil, da je neka žival na neki planini postala ogrožena." Preden zaidemo z urejene poti ali proge, pomislimo, kakšen vpliv bo to imelo na živa bitja v gozdu, in izberimo rajši takšno, kjer narava zaradi naših aktivnosti ne bo prizadeta. "Sicer je v naravi vrsta najrazličnejših naravnih posegov, povsem po naravni poti lahko prihaja do vplivov na življenje določene vrste. Potem pa še človek s svojimi dejavnostmi naravno število nepričakovanih dogodkov močno dvigne, kar je lahko včasih usodno za kakšno žival. Če je žival zavarovana, smo dolžni s svojimi aktivnostmi ravnati odgovorno, da bo ta vrsta vsaj v enakem številu, populaciji še naprej živela na območju," doda Klenovšek.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Nekatere živali, ki jim sprememba ustreza, pa se lahko na določenem območju zelo razbohotijo, še posebej če hkrati tam ni povečanega števila zajedavcev ali plenilcev na to žival. Klenovšek spomni na to, da se je pred leti pisalo o Dvojnem jezeru, ki je kar na enkrat začelo cveteti. "Krive so bile ribe, ki so bile vložene vanj, te so pojedle ličinke vodnih žuželk, ki so prej pojedle alge. In ker teh ličink ni bilo več, so se alge razrasle in posledično so bile težave s cvetenjem Dvojnega jezera."

Sprememba podnebja oz. dvig povprečne temperature pa je drug razlog, da se dogajajo določene spremembe. Živali, ki so prej živele na primer do 1500 metrov nadmorske višine, zdaj lahko opazimo višje v gorah. "Če bo temperatura v prihodnjih petdesetih letih narasla še za nekaj stopinj, naslednje generacije ne bodo poznale Triglava, kot ga poznamo danes. Prav lahko se zgodi, da bo za razgled s Triglava treba posekati ruševje okrog Aljaževega stolpa."

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Ljudje vedno bolj iščemo stik z naravo

Narava nas napolni z energijo, vse bolj se vračamo k njej na najrazličnejše načine. Za nekatere je to vsakodnevno "zdravljenje" po delovnem vsakdanu. Nekateri še gredo peš, drugi tečejo s slušalkami v ušesih, spet tretji gredo z gorskimi kolesi zunaj urejenih prog ali pozimi s snežnimi sanmi. Nekateri bi se spuščali z ziplinom ali prosto plezali ter se razgledovali s pečin, pod katerimi gnezdi sokol selec. Načinov je nešteto. Pri tem pa so nekateri načini ali njihova kombinacija lahko pogubni za naravo. Narava je dom množice živih bitij, zato se v njej obnašajmo tako, kot bi se pri prijatelju doma. Tako kot v prijateljevem stanovanju ne delamo stvari, ki jih ta ne mara, tako se tudi v naravi obnašajmo tako, da ne bo ta "naš prijatelj" zapustil svojega doma.

Pri umeščanju neke možnosti gibanja v okolje se je torej treba vprašati, ali bo ta aktivnost sama po sebi ali v kombinaciji s tistimi, ki že obstajajo, za naravo škodljiva.

Lisca | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

1 / 18
2 / 18
3 / 18
4 / 18
5 / 18
6 / 18
7 / 18
8 / 18
9 / 18
10 / 18
11 / 18
12 / 18
13 / 18
14 / 18
15 / 18
16 / 18
17 / 18
18 / 18
Irena Mrak Sportal Slovenska varuhinja narave, ki zaživi na višinah Peugeot e-2008 Avtomoto Z električnim peugeotom smo opravili eno najbolj priljubljenih turističnih poti #foto Menina planina Sportal Življenje oskrbnice planinske koče na čudoviti predalpski zakrasneli planoti
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin