Petek, 26. 10. 2018, 16.00
6 let
VOLKSWAGEN 23. LJUBLJANSKI MARATON: ANKETA
Tek? "Jaz sem smučarka. Jaz pa kajakaš."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Ana Bucik med testiranjem. Takrat je tekla na tekočem traku, pogosto pa kilometre nabira v naravi.
Za vrhunske športnike je tek del poklica. Ob tekaški mrzlici, ki bo svoj vrhunec dosegla z Volkswagen 23. Ljubljanskim maratonom, pa nas je zanimalo, ali gre za nujno zlo, užitek, sprostitev … Odgovarjajo Ana Bucik, Peter Kauzer in Andrej Kastelic.
Tik pred Volkswagen 23. Ljubljanskim maratonom smo z vprašanji o odnosu do teka pred mikrofon povabili še tri znane slovenske športnike. Alpske smučarke Ane Bucik ob tem nismo pobarali, ali jo lahko pričakujemo na ljubljanskih ulicah. Osrednji slovenski maraton je namreč kot po pravilu na sporedu takrat, ko se v Söldnu začenja nova sezona svetovnega pokala. Tudi letos.
Simpatične Primorke pa tudi ob drugačnih datumskih razporeditvah ne bi videli v množici tekačev. "Trenutno je zame tek bolj nujno zlo kot pa užitek. Včasih se sicer rada odpravim na sproščujoč tek v naravo, a takrat čas ni pomemben. Sicer pa tečem zaradi smučanja," pravi Bucikova.
Tudi letos je v fazi kondicijskih priprav veliko tekla. "Pravzaprav je tek del vsakega treninga. Vsaj kot ogrevanje. Pogosto pa tečem tudi intervalne teke," o vključenosti teka v proces dela govori najboljša slovenska slalomistka.
Peter Kauzer je včasih tekel tudi petkrat na teden
Čeprav slovenski kajakaš Peter Kauzer večinoma sedi v čolnu, je na njegovem programu tudi tek. Hrastničan meni, da je ta oblika rekreacije dobra za splošno kondicijo in brez teka bi bilo tudi zanj veliko težje. Med tekom se velikokrat poglobi tudi vase in takrat premisli, ali mu kaj leži na duši.
"Zadnjih nekaj let oziroma od moje poškodbe naprej ne tečem več toliko kot prej. Včasih sem tekel tudi petkrat na teden, zdaj enkrat do dvakrat na teden, a ne več kot pol ure. Navsezadnje nisem tekač, ampak kajakaš (smeh, op. p.). Skrbim za splošno kondicijo, in to je tudi vse," nam je povedal Kauzer, ki se tekaških prireditev ne udeležuje.
Na Volkswagen 23. Ljubljanskem maratonu ga ne gre pričakovati. "Če bi se odločil, da bi šel na tekmo, mislim, da ne bi imel težav, da bi tekel pod štiri minute na kilometer. Torej 21-kilometrsko razdaljo bi si želel preteči pod eno uro in dvajset minut," nam je še zaupal olimpijski podprvak iz Ria de Janeira.
Nekdanji rokometaš ne izključuje 42-kilometrske razdalje
Nekdanji slovenski rokometaš Andrej Kastelic pa po drugi strani priznava, da ljubljanskega maratona ne more ignorirati, saj bo letos sodeloval že šestič in do zdaj je šel le enkrat na desetkilometrsko razdaljo, sicer pa vedno teče polmaraton.
"Tek me je kar potegnil, ampak če bi vprašali moje nekdanje soigralce, najbrž ne bi verjeli. Vedno sem tekel ravno toliko, kot je bilo nujno, še najraje krajše razdalje (smeh, op. p.). Pred nekaj leti je prijatelj odtekel 21 kilometrov in rekel sem si, če lahko on, bom pa tudi jaz. Očitno imam tako močno to tekmovalno žilico, da sem ugriznil. In tudi na ljubljanskem maratonu tečem na čas, ni mi pomembno le sodelovati, izboljšati moram svoj rekord," je povedal Kastelic, ki je leta 2004 na domačem EP osvojil srebro medaljo.
Nekdanji reprezentant je glede 42-kilometrske razdalje še nekoliko zadržan, saj meni, da nima niti prave postave za to razdaljo. "Za 42 kilometrov bi se moral resno pripraviti. To bi mi vzelo celo leto treninga, za kar pa v tem trenutku niti nimam časa. Niti volje. Ne morem pa reči, da me izziv ne mika. Morda bom poskusil, preden dopolnim 50 let."
