SiolNET. Sportal Volkswagen Ljubljanski maraton
1,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Slovenski rekord v maratonu je star že 18 let, kje so nasledniki?

Črnoglede napovedi Slovenca, ki je že 18 let državni rekorder

1,85

termometer

Roman Kejžar
Državni rekord Romana Kejžarja v maratonu je star že 18 let. Foto: Peter Kastelic

Časi za slovenski maraton na vrhunski ravni so prej temni kot svetli, meni Roman Kejžar, že 18 let lastnik državnega rekorda v maratonu in dvakratni zmagovalec ljubljanskega maratona. Več bi morali storiti tudi organizatorji tekaških prireditev, poudarja. Zakaj vztrajnostni tek v Sloveniji vse bolj obstaja zgolj v polju rekreativnega, kdo sploh so slovenski maratonci s pridevnikom vrhunski in kaj se maratonskemu teku piše v prihodnosti?

Slovenski državni rekord v teku na 42.195 metrov je star že 18 let! Zanj je leta 2000 poskrbel 52-letni Roman Kejžar, atletski trener, ki bo v nedeljo na Siol.net in Planet TV komentiral maratonsko dogajanja na Volkswagen 23. Ljubljanskem maratonu.

Tamara Pavasović Trošt Sportal Doktorica s Harvarda o športni areni, v katero se bo spremenila Ljubljana #intervju

Kejžar, sicer dvakratni zmagovalec tega maratona, tudi krstnega leta 1996, je 26. marca 2000 v Torinu maraton pretekel v času 2;11:50. Istega leta, le mesec dni prej, je postavil še državni rekord v polmaratonu (1;02:49 na 21 km), v manj kot pol ure (29:15) je istega leta pretekel tudi desetkilometrsko razdaljo.

Roman Kejžar je pred 18 leti v Torinu postavil slovenski rekord v maratonu. 42.195 metrov je pretekel v času 2;11:50. Do zdaj se mu je najbolj približal Miroslav Vindiš, ki je s časom 2;13:39 maraton pretekel leta 1987. Roman Kejžar je pred 18 leti v Torinu postavil slovenski rekord v maratonu. 42.195 metrov je pretekel v času 2;11:50. Do zdaj se mu je najbolj približal Miroslav Vindiš, ki je s časom 2;13:39 maraton pretekel leta 1987. Foto: Peter Kastelic

Ljubljanski maraton 2017 Sportal Vse, kar morate vedeti o Volkswagen 23. Ljubljanskem maratonu

Kejžarjevemu rezultatu je bil še najbližje Miroslav Vindiš, ki je leta 1987 v New Yorku maraton odtekel v času 2;13:39. V zadnjem obdobju je maraton najhitreje odtekel 25-letni diplomirani germanist iz Šenčurja Rok Puhar, ki je decembra lani v Italiji 42 kilometrov pretekel v času 2;17:49 (Reggio Emilia, 2017).

Rok Puhar Sportal Stava, ki mu je spremenila življenje. Pa ni stavil na konjske dirke, ampak …

Rok Puhar je trenutno najboljši slovenski maratonec. V Ljubljani bo tekel na polmaratonski razdalji, ki šteje za državno prvenstvo, maraton pa ga čaka decembra v Valencii, kjer bi rad postavil osebni rekord. Trenutni znaša 2;17:49. Rok Puhar je trenutno najboljši slovenski maratonec. V Ljubljani bo tekel na polmaratonski razdalji, ki šteje za državno prvenstvo, maraton pa ga čaka decembra v Valencii, kjer bi rad postavil osebni rekord. Trenutni znaša 2;17:49. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Veliko maratoncev, a manj kot peščica vrhunskih

Glede na število tekačev, ki bodo to nedeljo tekli na ljubljanskem maratonu, bi lahko sklepali, da so časi za tek v Sloveniji rožnati, a pogled na rezultatsko lestvico kaže drugačno podobo.

"Razen Roka Puharja trenutno ni nikogar, ki bi kazal zanimanje in perspektivo za nastopanje v maratonu. Tu je še Primož Kobe, ki pa je poškodovan. Težko je oceniti, kako bo z njegovim maratonom, drugih tekačev pa ni, niti med dekleti," meni Kejžar, atletski trener, ki trenutno sodeluje tudi s Puharjem. Že dalj časa trenira tudi najboljšega slovenskega maratonca med športniki invalidi, slepega Sandija Novaka, s katerim se je udeležil tudi paraolimpijskih iger v Riu de Janeiru.

Kejžar je zaposlen na Paraolimpijskem komiteju, med drugim pa trenira slepega Sandija Novaka, najboljšega slovenskega maratonca med športniki invalidi. Kejžar je zaposlen na Paraolimpijskem komiteju, med drugim pa trenira slepega Sandija Novaka, najboljšega slovenskega maratonca med športniki invalidi. Foto: Vid Ponikvar

Premalo sredstev in dela na področju maratona

Kejžar razlog za klavrno stanje slovenskega maratona (govorimo zgolj o vrhunski, ne rekreativni ravni, o tem je v svoji kolumni razmišljal tudi Samo Rugelj) vidi v pomanjkanju vlaganja in dela v tej atletski disciplini.

"Če je pred leti nekdo maraton odtekel v dveh urah in 35 minutah, smo govorili, da gre za rekreacijo, danes pa je to rezultat, ki ga doseže državni prvak," je orisal razliko med nekoč in danes.

Poklicni vojak Aleš Žontar, ki se s tekom ukvarja v prostem času, je državni prvak v maratonu za leto 2018 (2;36:29). Poklicni vojak Aleš Žontar, ki se s tekom ukvarja v prostem času, je državni prvak v maratonu za leto 2018 (2;36:29). Foto: Mario Horvat/Sportida

Državni prvak se je javno vprašal: kako je mogoče, da popoln amater osvoji naslov državnega prvaka?

Na klavrno stanje slovenskega maratona na vrhunski ravni je na svojem profilu na Facebooku po Maratonu treh src maja letos opozoril tudi Aleš Žontar, gorski tekač in pripadnik Slovenske vojske, ki je v Radencih s časom 2;36:29 osvojil naslov državnega prvaka (Žontar je tudi državni prvak v gorskem maratonu). S tekom se ukvarja ljubiteljsko, v svojem prostem času.

V svojem zapisu se je spraševal, "kako je mogoče, da popoln amater, brez trenerja in načrtnega treniranja, brez dodelane prehrane in rednih testiranj napredka sploh osvoji ta naslov. Ne rečem, da treniram malo ali slabo. /.../ Dejstvo je, da je v Sloveniji atletika na dolge proge v krizi (imamo nekaj svetlih izjem). Druga stvar, ki bode v oči, je mačehovski odnos organizatorjev velikih tekmovanj do najboljših domačih tekmovalcev, zato ti večinoma bojkotirajo nastope na domačih prvenstvih. Menim, da bi morala AZS poiskati sistemsko rešitev za izboljšanje stanja."

Ljubljanski maraton 2017 Foto: Damjan Končar

Kevo: V Sloveniji so samo trije tekači, ki bi lahko bili maratonci

Sistemsko rešitev iščejo na Atletski zvezi Slovenije. Predsednik zveze Roman Dobnikar namreč trdi, da veliko pozornosti posvečajo tudi razvoju dolgih tekov, a je sodoben način življenja v najdaljši atletski disciplini preprosto zdesetkal vrste.

Vladimir Kevo, vodja atletske panoge na AZS, ni preveč optimističen glede prihodnosti slovenskega maratona. Vladimir Kevo, vodja atletske panoge na AZS, ni preveč optimističen glede prihodnosti slovenskega maratona. Foto: Urban Urbanc/Sportida Precej črnogled glede prihodnosti slovenskega maratona je tudi Vladimir Kevo, nekdanji atletski trener, danes pa vodja atletske panoge na AZS, ki trdi, da so v Sloveniji trenutno samo trije tekači, "ki bi lahko bili maratonci".

Tudi on, tako kot Kejžar, izpostavlja Roka Puharja (ta je že na svojem prvem maratonu s časom 2;18:22 izpolnil normo za nastop na SP v Londonu leta 2017) in Primoža Kobeta, dvojici pa dodaja Mitjo Krevsa, lanskega državnega prvaka v maratonu, ki pa letos sploh še ni pretekel maratonske razdalje. "Med dekleti žal nimamo perspektivnih maratonk, kot kaže, je tudi Sonja Roman končala svojo zgodbo," meni Kevo.

Pogovor s Sonjo Roman bomo objavili danes
Najboljši maratonci v Ljubljani ne bodo tekli maratona

Nihče od zgoraj naštetih tekačev v Ljubljani ne bo tekel na 42 kilometrov. Puhar je že v intervjuju za naš medij razkril razloge, zakaj se je odločil za pol krajšo razdaljo, Kobe je poškodovan in bo ljubljanski maraton izpustil, lanski državni prvak v maratonu Krevs pa se je po posvetu s trenerjem že spomladi odločil, da se letos osredotoči na polmaraton. "Na maratonu bom verjetno tekel prihodnje leto," je napovedal.

Kevo je poudaril je, da atletska zveza podpira razvoj dolgih tekov, je pa bazen atletov zelo plitek. "Najbolj perspektiven je trenutno Puhar, bo pa moral za vrhunski dosežek urediti glavo in telo. Z osvojeno normo za nastop na evropskem prvenstvu je lani vstopil v sistem financiranja, kjer so mu bile na voljo tudi meritve na fakulteti za šport," je pojasnil.

Na lanskem ljubljanskem maratonu je bil med slovenskimi tekači najhitrejši Mitja Krevs. S časom 2;32:25 je osvojil tudi naslov državnega prvaka. To je bil njegov drugi maraton v karieri. Letos bo v Ljubljani tekel na pol krajši razdalji, z naskokom na 42 kilometrov pa bo poskusil prihodnje leto. Na lanskem ljubljanskem maratonu je bil med slovenskimi tekači najhitrejši Mitja Krevs. S časom 2;32:25 je osvojil tudi naslov državnega prvaka. To je bil njegov drugi maraton v karieri. Letos bo v Ljubljani tekel na pol krajši razdalji, z naskokom na 42 kilometrov pa bo poskusil prihodnje leto. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Težava že pri krajših razdaljah

Pravi, da je težko pridobiti atlete, ki bi se lotevali daljših razdalj. "Večinoma gre za atlete, starejše od 25 let, ki prihajajo s steze. Težava pa je že v tem, da sploh nimamo tekmovalcev, ki bi tekmovali na 5.000 in 10.000 metrov na stezi. Že dolgo nimamo nikogar, ki bi bil deset kilometrov sposoben odteči hitreje od 30 minut. Če tega nisi sposoben, potem boš tudi maraton težko pretekel v dostojnem času," je prepričan nekdanji trener Primoža Kozmusa.

"Mlade generacij so si našle druge izzive"

Na vprašanje, zakaj se nihče več noče ukvarjati z maratonom na vrhunski ravni, Kevo odgovarja, da gre za težavo celotne Evrope in da ne gre zgolj za slovenski fenomen. "Težko bi presodil, kaj je razlog. Mlade generacije so si očitno našle druge izzive," razmišlja Kevo, ki si želi, da bi se skupina maratonskih tekačev znova izoblikovala okrog Romana Kejžarja.

Kejžar na ta predlog odgovarja, da je želel sodelovati z Atletsko zvezo Slovenije in da v obdobju prejšnje kadrovske garniture tudi je, a zdaj na njihovi strani ni bilo interesa za sodelovanje, zato v okviru Paraolimpijskega komiteja, kjer je zaposlen, zdaj trenira skupino športnikov invalidov.

Roman Kejžar Foto: Grega Valančič/Sportida

Kejžar: Po letu 2014 mrk na področju vrhunskega maratona

"V obdobju po letu 2010 je bilo na področju maratona storjeno marsikaj," pojasnjuje lastnik najboljšega maratonskega časa med Slovenci.

"Tudi maratonsko ekipo smo imeli, kar šest (tri dekleta in trije fanti) se jih je uvrstilo na olimpijske igre v London leta 2012. To je bila odskočna deska za prihodnost, tudi rezultati so bili dobri, potem pa je sčasoma vse skupaj zamrlo. Prepričan sem, da bi Žana Jereb v Riu lahko tekla pod dve uri in 30 minut. Do leta 2014 je še nekako šlo, po tem pa maraton samo še upada," meni Kejžar, ki je še vedno pripravljen na sodelovanje z maratonsko ekipo. "Če bo obstajala želja in bodo na voljo tudi sredstva," pravi.

Ljubljanski maraton 2017 Foto: Damjan Končar

Organizator naj povabi tudi vrhunske domače tekače

Kritičen je do organizatorjev tekaških prireditev, češ da jih organizirajo ljudje, ki so sicer sposobni pridobiti sponzorje in pobrati denar od štartnin, a o atletiki ne vedo kaj dosti.

"Vrhunski šport jih ne zanima, saj bi to pomenilo, da bi morali vrhunske atlete povabiti na tekmovanje, jim plačati štartnino in morebitno nagrado. V mojih časih je bilo povsem drugače. Takrat na tekaških tekmovanjih ni bilo rekreativcev, ampak smo tekmovali izključno vrhunski športniki in bili za to tudi dobro nagrajeni. To je bil naš motiv za udeležbo, konkurenca pa je bila na visoki ravni."

Včasih za zmago na maratonu celoletna plača, danes bore malo

"Za zmago na enem od maratonov v Radencih sem na primer dobil znesek, ki bi ga lahko primerjal s povprečno celoletno plačo, medtem ko fantje danes zaslužijo bore malo. K sreči sem letos na nekaterih tekmah že opaziti premike, upam, da se bo sprožil učinek domin. Če bo organizator želel pritegniti vrhunske atlete, jih bo torej moral plačati, udeležba bo vedno večja, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj vrhunske atletike," predvideva Kejžar.

Ljubljanski maraton 2017 Foto: Damjan Končar

Vloga ljubljanskega maratona?

Kakšna je pri razvoju maratonskega teka na vrhunski ravni vloga organizatorjev ljubljanskega maratona, največje tekaške prireditve v Sloveniji, če jim to vlogo ali nalogo sploh lahko naložimo?

Kejžar pravi, da ne. "Gre za podjetje, ki organizira prireditev, in ni njihova odgovornost, da bi podpirali določene slovenske tekače. Oni delajo z elitnimi svetovnimi tekači in tako skušajo maraton spraviti na višjo raven. To pa je tudi vse. Je pa res, da so na maratonih v tujini domači maratonci bolj cenjeni, Slovenci smo tudi v tem posebni," dodaja Kejžar.

Predsednik organizacijskega odbora ljubljanskega maratona Andrej Razdrih meni, da niso odgovorni za razvoj maratona na vrhunski ravni. "Ljubljanski maraton kot organizator prireditve ne more financirati razvoja atletike v Sloveniji. Naš prispevek je tudi, da je ves sobotni program za otroke in mladino popolnoma brezplačen. Država ne prispeva niti evra." Predsednik organizacijskega odbora ljubljanskega maratona Andrej Razdrih meni, da niso odgovorni za razvoj maratona na vrhunski ravni. "Ljubljanski maraton kot organizator prireditve ne more financirati razvoja atletike v Sloveniji. Naš prispevek je tudi, da je ves sobotni program za otroke in mladino popolnoma brezplačen. Država ne prispeva niti evra." Foto: Vid Ponikvar Tudi Andrej Razdrih, predsednik organizacijskega odbora ljubljanskega maratona, meni, da razvoj maratona v Sloveniji ni v njihovi domeni. V nedavnem intervjuju za Sportal je povedal, da so se z Atletsko zvezo Slovenije pred časom res pogovarjali o posebnem štipendijskem skladu za maratonce, ki bi jim mesečno izplačevali štipendijo, a tega predloga niso izpeljali, saj tega naj ne bi počeli nikjer.

"To je stvar športnih klubov in atletske zveze. Na zvezi so celo predlagali, da bi določeno vsoto denarja od vsake prijavnine namenili njim, da bi tako razvijali atletiko. Žal to ne gre, ljubljanski maraton kot organizator prireditve ne more na tak način financirati razvoja atletike v Sloveniji. Naš prispevek je tudi, da je ves sobotni program za otroke in mladino popolnoma brezplačen. Država ne prispeva niti evra," je izpostavil.

Tudi Gabrijel Ambrožič, delegat Mednarodne atletske zveze, ki skupaj z Borutom Podgornikom na ljubljanskem maratonu skrbi za elitne tekače, meni, da razvoj maratona v Sloveniji ni skrb in odgovornost organizatorjev te prireditve.

Roman Kejžar, državni rekorder v maratonu (2;11:50). Roman Kejžar, državni rekorder v maratonu (2;11:50). Foto: Peter Kastelic Deset najboljših maratonskih časov v Sloveniji (moški)

  1. Roman Kejžar 2;11:50 Torino 2000
  2. Miroslav Vindiš 2;13:39 New York 1987
  3. Primož Kobe 2;14:50  Linz 2012
  4. Igor Šalamun 2;15:17 Valencia 1993
  5. Anton Kosmač 2;16:23 Milano 2011
  6. Marijan Krempl 2;17:10 Firence 1988
  7. Mitja Kosovelj 2;17:45 Padova 2011
  8. Rok Puhar 2;17:49 Reggio Emilia 2017
  9. Stanislav Rozman 2;18:32 Lipik 1991
  10. Stane Okoliš 2;18:35 Lipik 1991

Helena Javornik, državna rekorderka v maratonu (2;27:33). Helena Javornik, državna rekorderka v maratonu (2;27:33). Foto: Vid Ponikvar Deset najboljših maratonskih časov v Sloveniji (ženske)

  1. Helena Javornik 2;27:33 Amsterdam .2004
  2. Žana Jereb 2;35:57 Rotterdam 2014
  3. Neža Mravlje 2;40:44 Utrecht 2012
  4. Daneja Grandovec 2;40:23 Valencia 2015
  5. Sonja Roman 2;42:28 Valencia 2016
  6. Mateja Kosovelj 2;43:03 Padova 2012
  7. Anica Živko 2;44:03 Zagreb 1999
  8. Lucija Krkoč 2;46:13 2011
  9. Ida Šurbek 2;46:46 Gorica 2002
  10. Tina Čačilo 2;47:51 Valencia 2015

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • stanly / 26.10.2018. ob 11:56 +1 0

    za domače tekmovalce bi morali uvseti posebne denarne nagrade, da bi tudi denarno podprli in vzpodbujali domače maratonce, saj sicer ves denar poberejo vabljeni poklicni afriški zaslužkarji, ki tečejo zgolj zaradi denarnih nagrad

    +1 0
  • toptrio016 / 26.10.2018. ob 12:29 0 0

    Pa kaj vam je, vedno ste samo negativni, kaj vam je treba tega, da tako brez veze samo kritizrate. Tako pač je, ne samo pri nas, povsod po svetu. Veseli bodimo, da imamo v Ljubljani toliko tekačev, pohvala organizatorjem. Pri vsem tem sem jezen samo na rekord Helene Javornik - 2x kaznovana zaradi jemanja prepovedanih poživil.

    0 0
  • brzi / 26.10.2018. ob 21:22 0 0

    V Zagredu imajo naprimer poseben sklad za domače tekače, pri nas pa komaj da kaj dobijo, na krajših razdaljah (10km) samo medaljo in vrečko kot na kakšnem vaškem teku .... nihče ne bi bil lačen če bi uvedli denarni sklad za vse razdalje in še posebaj za domače tekače ...

    0 0
delitve: 94
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin