Pogled na košarkarska vprašanja z novega položaja

Sportal Matej Erjavec član odbora Fiba Europe

Pred petimi leti je odvetnik Matej Erjavec postal predsednik Košarkarske zveze Slovenije. Lani je prejel nov mandat. Zdaj je stopil še na evropski parket in postal član odbora Fiba Europe. Poleg Erjavca so bili v ta organ izvoljeni še Nastassia Marinina, Georgi Gluškov, Stojko Vranković, Athos Antoniou, Michal Konecny, Jorge Garbajosa, Keio Kuhi, Jean-Pierre Siutat, George Kartvelishvili, Wolfgang Brencheidt, John Goncalves, Asterios Zois, Ivan Bodrogvary, Bernard O'Byrne, Amiram Halevy, Maurizio Bertea, Edgars Sneps, Mindaugas Spokas, Manuel Fernandes, Carmen Tocala, Natalia Galkina in Giancarlo Sergi.

Upanje na domači EuroBasket 2021 in olimpijske igre v Tokiu 2020 z Dončićem v glavni vlogi še tli. Foto: Vid Ponikvar

Lahko zaradi tega, ker ste bili izvoljeni za člana odbora Fiba Europe, vaš favorit za predsednika Dejan Tomašević pa je pogorel, govorimo o mešanih občutkih?
Točno tako. Občutki so mešani. Vesel se, da sem bil izvoljen v "board", saj sem s tem popolnoma pri koritu, torej tam, kjer se odloča o nadaljnjih korakih. Verjamem, da se bo moj glas slišal. Lahko tudi rečem, da je program, ki ga je predstavil stari in novi predsednik Turgay Demirel, dober. Z njim se lahko identificiram. Res pa je, da je Košarkarska zveza Slovenije podpirala Dejana Tomaševića. Po tej plati smo se znašli na strani poražencev. Zakaj? Morda nam je zmanjkalo časa. Verjamem namreč, da sta tekmeca, predvsem krog okrog zmagovalca, v pravem času vlekla prave poteze. Mi smo prepričevali že odločene. Ko nekdo nekomu že obljubi svoj glas, ga je težko spreobrniti.

Omenili ste Demirelov program, s katerim bi se lahko poistovetili. Ste lahko bolj konkretni?
Poudaril bi osnovno načelo. To pa je ideja o tem, da bi morala biti Fiba Europe tista, ki skrbi za košarko v Evropi. Potrebujemo močnejšo krovno organizacijo. Jasno, vem, takoj me boste povprašali o evroligi. Treba bo poiskati skupen jezik.

Utrinek z zlatega EuroBasketa 2017. Foto: Vid Ponikvar Iskanje skupnega jezika je pravzaprav evropska košarkarska mantra že vsaj desetletje in pol, zgodilo pa se je bore malo. Kaj bi se lahko spremenilo?
Generalni sekretar Mednarodne košarkarske zveze Andreas Zagklis je nov igralec na tem parketu. Stavimo nanj. Se pa strinjam, da se je o tem veliko govorilo že v preteklosti. V ta projekt bo treba vložiti veliko napora. Ne veliko, daleč največ.

Kako?
Bitka med Fibo in evroligo do zdaj ni bila le institucionalna, temveč tudi osebna težava. Iskreno upam, da se bo z novim vetrom in novim pristopom marsikaj spremenilo.

Osebna težava? Jordi Bertomeu in Patrick Baumann?
Tako je. Pokojni Baumann in Bertomeu na koncu nista bila sposobna sedeti za skupno mizo. Osebna vojna je končana. Upam, da bo zdaj prišlo do plodnejših pogovorov. Naj spomnim, da je evroliga decembra leta 2016 napovedala upoštevanje Fibinih oken. Nato so to preklicali. Ponavljam, stavim na nove sogovornike, na novo energijo.

Do zdaj ste bili kritik reprezentančnega sistema in kvalifikacijskih oken. Boste zdaj okna zagovarjali ali boste storili vse, kar je v vaši moči, da jih ukinete?
Ne, ne želim, da se ukinejo, temveč prilagodijo. Fibina okna so sama po sebi dobra. Ideja ni slaba. Žal pa imajo veliko pomanjkljivosti. Največja je seveda to, da v kvalifikacijah ne morejo igrati najboljši igralci. Zato moramo stremeti k prilagoditvam. Tega se zaveda tudi vodstvo Mednarodne košarkarske zveze. Menim pa, da bo to dolgotrajen proces. V kvalifikacijah za EuroBasket 2021 se zanesljivo ne bo spremenilo prav nič. Računam pa na kakšen dogovor z evroligo.

Kakšen je bil utrip novega odbora Fiba Europe?
Takoj po volitvah smo se sestali in zakoličili ključne datume. Prva seja je predvidena za 15. julij. Takrat se bo odločalo tudi o gostiteljih evropskega košarkarskega prvenstva 2021, za katerega se kot kandidatka za eno od predtekmovalnih skupin poteguje tudi Slovenija.

Kako močne so slovenske karte?
Na tem področju nas čaka veliko dela. Žal občutek ni najboljši. Zakaj? Dobil sem vtis o tem, da je bilo že marsikaj predhodno dogovorjeno in usklajeno. Govorim o tistih zvezah, ki so se prve odločile za oddajo kandidatur. Vseeno ne obupujemo. Daleč od tega. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da EuroBasket po letu 2013 znova pripeljemo v Slovenijo.

Od leta 2014 predsednik KZS. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Eno mesto je že oddano …
Upal bi si trditi, da celo dve. Nemčija se namreč edina poteguje tudi za končni del prvenstva. Po drugi strani pa je tukaj tudi Italija, ki obeležuje sto let košarkarske zveze, obenem pa kandidira z Milanom in že lep čas ni gostila velikega tekmovanja. Ostane pet držav (Slovenija, Gruzija, Estonija, Češka in Madžarska, op. a.) za dve mesti, pri čemer denimo v oči bode, da Gruzija, ki kotira visoko, še nima dvorane.

Kaj pa "wild card" za olimpijske kvalifikacije, ki ga podeljuje Fiba?
Če bi upoštevali staro odločitev Fibe Europe, bi Slovenija zanesljivo ostala praznih rok. Takrat so namreč ob uvajanju kvalifikacijskih oken sprejeli načelo, po katerem bi ob dodeljevanju posebnih povabil upoštevali rezultate v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2019. Slovenija ni bila uspešna, zato bi potegnila krajši konec. Vse močnejši pa so namigi o tem, da bi vendarle ubrali drugačno pot. Tudi generalni sekretar Andreas Zagklis mi je namignil, da bi Fiba utegnila upoštevati predvsem položaj na svetovni lestvici. Če bi torej na koncu res v olimpijske kvalifikacije povabili Slovenijo, ne bi imeli prav nobenih težav z argumentacijo. Navsezadnje govorimo o evropskih prvakih in sedmi reprezentanci na svetovni lestvici.

No, verjetno pa bo marsikaj odvisno od (ne)uspešnosti največjih reprezentanc na SP na Kitajskem.
Nedvomno. Že zdaj pogosto pogledujem proti skupinam svetovnega prvenstva. Navijamo za Evropejce. "Problematični" sta skupini H s Kanado, Avstralijo, Litvo in Senegalom ter E s Turčijo, Češko, ZDA in Japonsko.

Sportal Zdovc želi hitre odgovore: kje in za koliko denarja?

Sportal Selijo se v Beograd

Sportal Direktor in zlati reprezentant naj bi si podala koprsko kljuko