Sobota, 25. 5. 2019, 8.00
5 let, 7 mesecev
Jurica golemac, trener sixt primorske
"Če se počutiš dobro, je lepo tudi v Libiji"
"Za mladega trenerja zmaga nad Olimpijo in Krko v Sloveniji pomeni ogromno. A tudi v ligi ABA zanesljivo ne bomo le gledalci," po osvojenem naslovu državnega prvaka, s katerim je Sixt Primorska nadgradila zmago v 2. ligi ABA, razmišlja trener Jurica Golemac.
Željko Obradović je zanj dejal, da je eden najinteligentnejših igralcev, s katerimi je sodeloval. Jure Zdovc dodaja, da ga je prav ta pamet včasih igralsko nekoliko zavirala, a jo utegne zato še toliko bolj izkoristiti v vlogi trenerja. Jurica Golemac.
Kljub le 41 letom in le petletni karieri še zdaleč ni nepopisan trenerski list. Potem ko je vodil ekipo Šentjurja in se kot pomočnik kalil pri zagrebški Ciboni in v reprezentanci Gruzije, zdaj prva uspešna samostojna poglavja piše pri Sixt Primorski.
Natančno osem mesecev je minilo od prve do zadnje uradne tekme v sezoni 2018/19. 62 tekem, 55 zmag. In kar je najpomembneje: zmage v vseh tekmovanjih. Državno prvenstvo, liga ABA 2, pokal Slovenija in superpokal. Ena sezona, štirje pokali.
Ste na kateri točki sezone podvomili o dosegljivosti vseh teh lovorik?
Nisem. Obenem pa sem se zavedal, kakšno srečo smo imeli jaz, moji sodelavci in pravzaprav vsi v klubu, da smo lahko pripeljali to skupino igralcev. Nismo iskali le košarkarjev. Iskali smo značaje. Našli smo jih. To so značajski košarkarji, ki želijo zmagovati. Pri tem jih ne zanima, kdo stoji na nasprotni strani igrišča. Na kratko, sestavili smo ekipo, da bo zmagovala. Na koncu smo zmagali.
Ena od odlik ekipe je tudi stabilnost. Predvsem po uvrstitvi v ligo ABA so mnogi pričakovali padec. Še celo Jure Zdovc se je pošalil, da vsi čakajo na primorski padec, ki pa ga ni in ni.
Znova se vračamo k pogovoru o fantih, ki nosijo dres Sixt Primorske. Vsa čast. Lahko zgolj snamem klobuk pred njimi in se jim priklonim do tal. Res je, težko je zdržati v takšnem ritmu. Rad povem zgodbo o tem, kako trenerji govorimo ene in iste besede, a če jih igralci ne poslušajo, je vse zaman. V Kopru s tem nisem imel težav. Nisem se znašel v izgubljenem položaju, ko bi govoril v prazno. Omenjate zmago v ligi ABA 2. Dva dni pozneje smo se zbrali na treningu. "Gremo naprej. Ni boljšega od nas. Delajmo," so mi dejali košarkarji. To je ta značaj. Ni pa bilo preprosto, daleč od tega. V zadnjem obdobju sem čutil močno utrujenost. Ne le jaz. Vsi. Predvsem po tisti polfinalni zmagi nad Krko. Nato pa … Olimpija. Ne glede na vse, Olimpija je pač Olimpija. Če se spominjate, ste me prav pred finalno serijo spraševali o pritisku. Zanikal sem ga, saj sem vedel, da fantje spremljajo medije. Nisem želel nalagati dodatnega bremena. A pritisk se je čutil.
Finale?
Omenjeni pritisk in utrujenost sta storila svoje. Tudi zato Sixt Primorska v finalnih treh tekmah ni bila na želeni ravni. To ni bila Primorska, ki teče, zadeva … Zmagali smo s pomočjo mišic, poguma in želje. Ponavljam, znova sem lahko srečen, da smo sestavili takšno ekipo.
Govorite o značaju igralcev. A ta se pogosto pokaže šele med sezono. Vas je kdo presenetil?
Nisem poznal vseh podrobnosti. Vedel pa sem, kaj želim. Konkretno, z Markom Jagodićem-Kuridžo sem že sodeloval. Njega sem v svoji ekipi zahteval od lanskega marca. Žan Mark Šiško? Kar dve leti sem ga prepričeval, naj pride v moj kader. Lance Harris je že v preteklosti igral dobro, tudi v meni dobro znanem grškem okolju. Dobil sem dobre informacije o njem. Za Ivana Marinkovića sem vedel, da je zmagovalec. Tisti, ki so bili v klubu že prej, so prispevali svoje. Ne, nihče me z zmagovitim odnosom ni presenetil.
Omenili ste Žana Marka Šiška. Kako spremljate njegov razvoj? Kakšno zadovoljstvo vam nudi njegov napredek?
Nanj sem zelo ponosen. Fant je prvi organizator igre v ekipi, ki je brez poraza osvojila vse. Star pa je 21 let. Neverjetno! Vanj sem začel verjeti od trenutka, ko sem ga pred petimi leti v dresu mlade reprezentance videl v Postojni. Dosegel je dve točki, pa sva s trenerjem Slavenom Rimcem dejala, da si zasluži desetletno pogodbo. Mali je poseben. Ta mali bo še boljši.
Kakšno težo tej lovoriki pripisujete na povsem trenerski ravni?
Morda se vsega skupaj še ne zavedam dovolj dobro, da bi vam lahko odgovoril. Bi bilo lahko boljše? Ne, zdaj ne. Zmaga nad Krko in Olimpijo je v Sloveniji nekaj izjemnega. Da, lahko mi odgovarjate, da nista imeli prave ekipe. To me ne zanima. Vem pa, da sta imeli višja proračuna od nas. Končalo se je, kot se je pač končalo. Na tem mestu bi se zahvalil vodstvu kluba. Jasno, tudi pomočnikom in kondicijskemu trenerju. Ne gre zanemariti dejstva, da v celotni sezoni nismo imeli poškodb. Podobno kot lani. Očitno smo vedeli, kaj delamo.
Nova sezona, novi izzivi. Liga ABA?
O tem se pogovarjamo že tri mesece. Načrtujemo. Imamo nekaj ciljev. Lahko povem, da bomo zadržali glavnino igralskega kadra in ga okrepili z dodatno kakovostjo. V ligi ABA zanesljivo ne bomo le gledalci.
Vas ni nikoli strah dejstva, da delujete v klubu, ki je odvisen od enega finančnega vira?
Nerad gledam na materialne stvari. Že kot igralcu mi je bilo najpomembnejše to, da sem bil srečen. Kot trener pa želim delati. Ko sem prišel v Koper, sem želel le to, da mi omogočijo delo. To sem dobil. Deležen sem bil zaupanja. Imel sem proste roke. To je najpomembnejše. Veste, če razmišljate o tem, kaj vse se lahko zgodi, je pametneje, da ne zapuščate svojega lastnega stanovanja. Jaz delam tako, kot da bom tukaj deset let.
Delovali ste v različnih okoljih. Od prijetnih do manj prijetnih. Kako pa je delati v kraju, ki leži ob morju?
Pred leti sem podpisal finančno dobro triletno pogodbo s pariškim klubom. Pariz! In? Poslovil sem se po treh mesecih. Ni pomembno, kje si. Pomembno je, kako se počutiš. In jaz se v Kopru počutim vrhunsko.
Prav to … Krepko pred zadnjo finalno tekmo smo vas srečali v središču mesta, ko ste se ob obali sprehodili do Bonifike. Verjetno je to precej drugače, kot pa, če vas pot do dvorane vodi po zakotnih ulicah hladnega kraja?
Če se počutiš dobro, ti je lepo tudi v Libiji. Če ne, ti ne bo všeč niti Pariz. Ali Koper. Jaz sem tukaj srečen.
Bi podpisali petletno pogodbo, če bi vam jo ponudili jutri?
Verjetno bi jo.
A vaše trenerske ambicije so verjetno višje? Presegajo klub?
Trenerske ambicije so najvišje. A če bo klub sledil mojim ambicijam, bom ostal tukaj. Do konca.
Zdaj pa … dopust?
Da, dva tedna.
Znova ob morju?
Ne, ob družini.
2