Goran Dragić: Reprezentance ne spremljam več

Če kaj, potem Goran Dragić zagotovo ni eden tistih tipičnih "upokojencev". 40-letni nekdanji slovenski kapetan po koncu športne poti ne počiva. Nasprotno. Izzivov mu ne zmanjka, med glavnimi in stalnimi pa je njegov kamp Gorana Dragića v Laškem, ki letos poteka že v 12. izvedbi,  udeležilo pa se ga je več kot 140 otrok iz vse Slovenije in kar devetih drugih držav. Ob boku pestrega dogajanja v mestu ob Savinji si je nekdanji košarkarski as vzel čas za pogovor za Sportal, v katerem je med drugim spregovoril tudi o svojem odnosu do izbrane vrste in pestrem dogajanju v ligi NBA.

Trenutno se odvija že 12. izvedba vašega kampa. Koliko vam pomeni, da je toliko zanimanja, da iz leta v leto kamp samo še raste?

Spomnim se začetkov, ko smo šli v ta projekt, in kdo bi si mislil, da bomo tukaj že 12 let? Po eni strani sem nekoliko presenečen, po drugi strani pa nisem, saj imamo res dobro ekipo, dobro delamo in se razumemo. Nobenemu ni nič težko. Tega nihče ne dojema kot službo, ampak res uživamo v tem, in ko je pravi pristop, sledi tudi rezultat. Največ pa nam pomeni, da so otroci veseli, da se imajo dobro. Res je neverjetno, da je kamp vsako leto razprodan praktično po štirih, petih minutah.

Tukaj za nas praktično ni stresa, včasih fantje in dekleta kaj ušpičijo, pa moraš malce povzdigniti glas, a na koncu koncev smo bili vsi nekoč otroci, pomembno je, da stvari ne gredo čez kakšne meje in da vsi pridemo zdravi in celi skozi teden. Na koncu koncev je to velika odgovornost, veliko nam pomeni, da nam starši zaupajo in res moram potrkati, da vedno vse poteka, kot mora.

Tukaj ste teden dni ves čas v stiku z žogo in parketom. Kaj pogrešate košarko in kariero?

Ne pogrešam, mogoče malce pogrešam tekme, ne pa košarke. Če bi jo, bi šel kdaj na igrišče, pa metal na koš ali pa igral s prijatelji, pa se to ne zgodi. To poglavje je za mano, zdaj so v igri drugi športi, veliko igram padel in tenis, res rad potujem. Sploh potovanja so me navdušila, saj sem prej veliko potoval, a si nisem mogel ničesar ogledati, vse je bilo podrejeno službi, treningom, zdaj pa imam svoj urnik, svobodo, tega si želim v življenju. Prej sem užival v košarki, zdaj pa v življenju in to je ta bistvena razlika.

Tudi po koncu kariere nisem imel posebne krize, sam sem bil nekako primoran v konec kariere zaradi težav s koleni in sem sam pri sebi razčistil, da se ne morem vrniti nazaj. Da tudi če bi poskusil, ne bom zmogel. Da to sprejmeš, potrebuješ nekaj časa, a potem je vsak dan lažje in se navadiš, najdeš nove razloge za zadovoljstvo.

Foto: Vid Ponikvar/Sportida Večkrat ste v zadnjem obdobju poudarili, da stika s slovensko košarko in reprezentanco nimate več. Vemo, da se je vaša zgodba končala z malce grenkim priokusom in da so se stvari odvile, kot so se. Ste do dogajanja v povezavi z izbrano vrsto že povsem apatični ali se vas stvari dotaknejo?

Če sem iskren, sem glede tega povsem izgubil vse emocije in čustva. Reprezentance ne spremljam več, tudi s tega vidika, ker nisem več vpet v to in niti ne spremljam dogajanja. Tudi tekem v večini ne gledam in glavnino časa nisem v Sloveniji, in to je tisto, kar je še dodaten razlog. Večino časa sem v Miamiju, imam svoje življenje, stran sem od tega okolja in dogajanja. Jaz sem vesel in zadovoljen s tem, kar počnem in imam. Vedno tako gledam na življenje, da res ne vem, zakaj bi se nerviral zaradi drugih, če mi ni treba, niti me ne zadeva.

Moram pa tukaj poudariti, da bom vedno stal za mojimi najbližjimi, vedno jih bom branil in vedno bom rekel tisto, kar si mislim. To je to.

S tem ciljate na dogajanje okoli brata Zorana pred lanskim EuroBasketom?

Med drugim zagotovo.

Če reprezentance ne spremljate, pa verjamem, da je precej drugače z ligo NBA. Malo za šalo, ali vam bodo dali pri Miami Heat zasluge, da se je Giannis Antetokounmpo preselil v njihove vrste, glede na to, da ste ga k temu še pred kratkim nagovarjali v vašem podkastu?

(Smeh, op. p.) Lahko bi. Šalo na stran, Giannis je bil res prvi gost v našem podkastu Gogi's garage, kjer sem ga malce hecal, da bi ga bilo lepo videti v Miamiju, in na koncu se je to uresničilo. Jaz sem tega kot navijač Miamija res vesel. Zdaj ima ekipa poleg Bama Adebaya spet košarkarja, okoli katerega lahko gradi ekipo. Bam je potreboval Batmana, da mu pomaga. Bo pa zdaj zelo zanimivo videti, kakšno bo ogrodje okoli njiju. Verjamem, da bodo Heat zdaj veliko bolj konkurenčni, čeprav je konkurenca v NBA res ogromna.

Giannis Antetokounmpo bo kariero nadaljeval v Miamiju. Foto: Reuters

Poleg Antetokounmpa in konca zgodbe v Milwaukeeju je v zadnjih dneh odzvanjalo slovo LeBrona Jamesa od LA Lakersov. Vas je njegov odhod presenetil?

Iskreno me niti ni toliko presenetilo, ker vem, da si želi LeBron osvojiti še en prstan, sploh po tem ko je izgubil toliko finalov. Moram reči, da mu lahko le zaploskam. 23 let igra na najvišjem nivoju in še vedno se ne ustavlja. Odločil se je, da zapusti Lakerse po osmih letih, kar se mi zdi tudi logično, saj nimajo ekipe, ki bi lahko parirala za najvišja mesta. Seveda pa LeBron tako kot vsak športnik hoče zmagovati in osvajati medalje, prstane, tako da sem prepričan, da bo šel zdaj nekam, kjer misli, da so večje možnosti, da osvoji še ta en naslov. Na koncu koncev je to biznis, še vedno se lahko pohvali, da je bil del Lakersov, da jim je prinesel še en prstan več v tistem finalu proti nam.

Če kdo, potem vi veste, kako je, če je v ekipi več zvezdnikov največjega kova. Pri Lakersih sta bila v zadnji sezoni to zagotovo James in Dončić. Tudi s tega vidika verjetno ni enostavno, sploh ko med sabo trčijo osebnosti in ego. Vedno se mora nekdo malce podrediti, v zadnjem obdobju je to pri Lakersih počel ravno James, glede na to, da je vlogo prve violine prevzel Luka.

Kolikor sem letos spremljal Lakerse, je LeBron res storil korak nazaj, da je mesto prepustil Luki in mu dal vedeti, da je to njegova ekipa. Ko si starejši, moraš mesto in vajeti enostavno prepustiti nekomu drugemu. Je pa res, da ego lahko povzroči težave, v takšnih primerih je težko najti ravnotežje.

LeBron James Foto: Guliverimage

Mislim, da je za to res dober recept v Miamiju v preteklosti našel Spoelstra, ko je povezal Bosha, Wada in Jamesa, pa vemo vsi, da je na parketu samo ena žoga. Takrat je dokazal, da se da, našel je sistem, po katerem so bili zadovoljni in uspešni vsi. Takrat je sploh Bosh res storil korak nazaj, zato, da je ekipi lahko uspelo.

Kakorkoli, letos se znova obeta zanimivo poletje in prerazporeditev moči po ekipah, tako da verjamem, da bo še precej pestro.

Po koncu kariere veliko časa posvečate dobrodelnosti, igrišča po Sloveniji ste v zadnjem obdobju odpirali enega za V Miamiju ustvarja tudi podcast Gogi's garage. Foto: Osebni arhiv drugim, obiskali ste pediatrično kliniko … tu so še številni drugi projekti, pa podkast Gogi's garage … kaj vas čaka zdaj do konca poletja?

Obveznosti sem zdaj večinoma končal in me po kampu čaka dopust. Letos smo odprli dve igrišči, res pa sem užival ob odprtju na pediatrični kliniki. To je bila res lepa zgodba. Po dopustu pa se bo treba usesti z ekipo in narediti nekakšen plan za prihodnost. Bomo videli, če bo v planu še kakšno košarkarsko igrišče, mogoče pa bi to dali malce na pavzo in začeli s čim drugim. Bo pa kamp zagotovo ostal stalnica. Zdaj smo začeli še ta podkast. Nekako sledim trenutnemu navdihu, ko se nekaj spomnim, potem rečem, gremo. Definitivno pa si želim ostati dobrodelen, to je osrednja nit naše ekipe, bo pa treba razmisliti, kaj in kako bo naslednji korak. Mogoče bi malo spremenil, da ne bo v ospredju ves čas le košarka, tako da bomo videli.

Reprezentanco do 20 let v kratkem čaka domače evropsko prvenstvo. Vi ste bili leta 2004 z ekipo zlati na prvenstvu v Brnu, takrat ste bili dve leti mlajši od večine, kakšne spomine imate na tisto obdobje? Saša Zagorac je pred kratkim ob vašem 40. rojstnem dnevu poudaril, da ste vedno ostali isti Gogi kot takrat. 

Jaz sem bil takrat povsem brez pritiska, ker sem bil toliko mlajši, nisem veliko igral, bil sem zadnji igralec v ekipi in sem res lahko užival. Zagi je bil takrat najstarejši, jaz pa najmlajši in nekako sem bil pod njegovim okriljem. So pa to res lepi spomini, začetki poti, ki so se potem razvile, kot so se. Ta prvenstva mlajših kategorij so za razvoj izjemnega pomena, veliko je skavtov, menedžerjev, vsi so prisotni, če imaš dober turnir, se ti potem lahko odprejo res številna vrata in se zgodi ta veliki preskok.

Preberite še:

Sportal Iztok Franko: LeBron se že pred prihodom Dončića ni počutil dovolj cenjen

Sportal Los Angeles Lakers pripeljali štiri novince, poslavlja se Hayes

Sportal Velik preobrat: Luka Dončić prevzel ključe Lakersov, čaka ga neizprosen pritisk