Tour de France
Petek, 18. 7. 2025, 13.14
23 minut
Slovenija se poteguje za organizacijo starta Toura leta 2029, cilj etape na Vršiču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Slovenija se uradno podaja v kandidaturo za organizacijo velikega starta (ti. Grand Depart) kolesarske Dirke po Franciji leta 2029. Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o pismu o nameri, ki ga bo predsednik vlade Robert Golob čez dober teden dni predal direktorju Toura Christianu Prudhommeju. Vlada je ob tem s partnerji pripravila predlog treh tras, ki med drugim vključuje cilj ene izmed tras na Vršiču.
Organizacija Velikega starta Toura je izjemna priložnost za slovensko kolesarstvo in tudi za njeno gospodarstvo ter turizem, je ocenil premier na današnjem druženju z novinarji. Ta je sledil četrtkovi seji vlade, na kateri je sprejela pismo o nameri.
Vlada projekt posveča predvsem generaciji mladih kolesarjev v Sloveniji, je danes dejal Golob in dodal, da pa je "dolžna to storiti tudi zaradi izidov sedanje generacije slovenskih kolesarjev". Projekt podpirajo vsi trije najboljši slovenski kolesarji ta čas: Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič.
Slovenija si želi po besedah Goloba in tudi predsednika Kolesarske zveze Slovenije Pavla Marđonovića ter direktorja dirke po Sloveniji Bogdana Finka pokazati s svojimi lepotami in znanjem pri organizaciji največjih športnih dogodkov. "Želimo pokazati tudi našo samozavest in se postaviti ob bok največjim organizatorjem športnih dogodkov na svetu," je dejal Golob.
Kot je ob tem poudaril predsednik Kolesarske zveze Slovenije Marđonović, je Dirka po Franciji največji kolesarski dogodek na svetu ob svetovnem prvenstvu. "Gostovanje Toura v Sloveniji bo poklon klubom, trenerjem, kolesarski delavcem ter vsem ljubiteljem kolesarstva, ki so v več kot stoletni tradiciji tega športa v Sloveniji pomagali graditi ta šport."
Projekt Tour v Sloveniji naj bi stal med 10 in 12 milijonov evrov
Projekt organizacije tridnevnega začetka dirke po Franciji bo po besedah državnega sekretarja v kabinetu premierja Jureta Lebna stal med 10 in 12 milijonov evrov. "Glede na podobne dogodke v tujini je za vsak vloženi evro skozi gospodarstvo in turizem povrnjenih sedem evrov," je predstavil pričakovane ekonomske učinke projekta.
Cilj na Vršiču!
Ob tem je Leben potrdil, da je vlada že izvedla preliminarne pogovore s predstavniki Toura, v sami pripravi izhodišč pa je upoštevala nekatere njihove želje, tudi to, da bi bil cilj ene izmed etap na Vršiču.
"Ob pismu bo tudi predlog treh tras," je dejal Leben, ki dodatne podrobnosti glede poteka tras ni želel razkriti, dokler se z njimi ne seznanijo organizatorji Toura. "O vseh pogojih in drugih podrobnosti izvedbe se bomo z organizatorji začeli pogovarjati po predaji pisma o nameri 27. julija."
Kandidatura za leto 2029
Kot je ob tem dodal Marđonović, je kandidatura zastavljena za leto 2029, ki je prvo zaenkrat še na voljo, ob tem pa je Slovenija v skrajnem primeru pripravljena gostiti dirko tudi dve leti kasneje. Marđonović sicer ni seznanjen, da bi se kdo drugi potegoval za organizacijo Velikega starta Toura leta 2029, a je dodal, da je še možno, da se kdo pojavi.
Dirko po Franciji vsako leto spremlja gledalstvo v več kot 190 državah, ob progi pa si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov ljudi. Doslej se je Tour 26-krat začel v tujini, prvič leta 1954 v Amsterdamu na Nizozemskem. Tudi v naslednjih dveh letih bo start zunaj Francije. Najprej leta 2026 v Barceloni, leto kasneje pa v Edinburghu v Veliki Britaniji.
Slovenija se bo potegovala za organizacijo velikega starta ti. Grand Departa v Sloveniji:
13.50 - Pobudo je pozdravil tudi direktor kolesarske dirke Po Sloveniji Bogdan Fink, ki je prepričan, da bomo s tem projektom razvijali nove mlade generacije. "Z vsako dirko postavljamo Slovenijo na športni zemljevid in jo predstavljamo kot potencialno turistično destinacijo. Povezujemo regije in ljudi. Z veseljem bomo partnerji tudi Dirke po Franciji. Z vsako dirko spodbujamo gibanje in zdrav način življenja – to je pozitivno in dragoceno tudi za naše zanamce. Pozdravljam vizijo, idejo in pogum, ki je prišel s strani kabineta predsednika vlade, da smo se odločili kandidirati za gostiteljstvo starta Dirke po Franciji leta 2029 v Sloveniji.
13.45 - Pozitivne učinke organizacije starta Toura v Sloveniji sta preko videopovezave predstavila Andrej Hauptman in Milan Eržen.
13.40 - Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović je predstavil slovenske kolesarske mejnike in poudaril, da organizacija Dirke po Franciji presega športne okvirje in ima izjemno promocijsko vrednost. "To bo poklon klubom, trenerjem, prostovoljcem in vsem entuziastom, ki so v več kot stoletni tradiciji verjeli v ta šport – vsem navijačem in amaterskim kolesarjem. To bo velika zgodba in navdih prihodnjim generacijam ter podpora lokalnim klubom," je prepričan prvi mož KZS.
13.35 - "Pismo o nameri bom čez dober teden tudi osebno predal organizatorjem Toura," je napovedal predsednik vlade Robert Golob. Slovenija kandidira za organizacijo Toura leta 2029. "Želim si, da bi to bila velikanska priložnost za gospodarstvo, predvsem pa za našo prepoznavnost," je povedal predsednik vlade in razkril, da ga, kamorkoli gre, ga vsi sprašujejo o slovenskih kolesarjih, še posebej Pogačarju.
13.30 - Pred uradnim začetkom predstavitve so organizatorji predstavili videokolaž izjav, v katerih so slovenski kolesarji Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič, Jakob Omrzel, ... podprli pobudo organizacije starta francoskega Toura v Sloveniji.
Slovenska vlada je včeraj sprejela sklep o pismu o nameri za organizacijo začetka kolesarske Dirke po Franciji v Sloveniji. Če bi bila kandidatura na koncu uspešna, bi lahko Slovenija prvih nekaj etap najprej organizirala leta 2029 ali 2031, je sporočil kabinet predsednika vlade.
"S tem uradnim korakom izražamo jasno in ambiciozno zavezo, da Slovenija postane gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu," so iz vlade zapisali v sporočilu za javnost.
Organizacija Dirke po Franciji spada pod okrilje Amaury Sport Organization, ki je ustvarilo stike in odprlo vrata za razmišljanje o možnosti izvedbe nekaj začetnih etap v Sloveniji. Po navadi gre za začetne tri etape, v katerih države predstavijo tudi naravne danosti gostiteljice, na kar se opira slovenska vlada.
Dirko po Franciji vsako leto spremlja več kot 190 držav, ob progi pa si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov ljudi.
Preberite še:
