Ponedeljek, 11. 3. 2024, 4.00
1 mesec, 1 teden
Intervju s kolesarjem Janom Tratnikom
"Najboljša različica samega sebe? Do tja imam še veliko manevrskega prostora."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,87
Jan Tratnik še nikoli sezone ni začel na tako impresiven način kot letos.
"Trasa olimpijskega kronometra je večinoma ravna, kar mi ne ustreza najbolj, sem pa selektorju dal vedeti, da bi, če bi Primož (Roglič), ki ima kot aktualni olimpijski prvak verjetno prvo mesto pri izboru, ali Tadej (Pogačar) kronometer preskočila, sam z veseljem izkoristil priložnost. To bi mi ogromno pomenilo in v to sem pripravljen vložiti tudi veliko dela," je v pogovoru za Sportal povedal slovenski kolesar Jan Tratnik (Visma | Lease a Bike), ki je z impresivnimi predstavami začel letošnjo sezono. 34-letnega Idrijca, ki meni, da ima še ogromno manevrskega prostora do trenutka, ko bo lahko rekel, da je najboljša različica samega sebe, smo poklicali na Tenerife, kjer je trenutno na višinskih pripravah. Naslednji tekmovalni paket ga čaka konec marca v Belgiji, nato bo čas za dvojček Giro-Tour.
Zmagovalec belgijske klasike Omloop
Jan, sezono ste začeli fantastično. Z zmago v Belgiji na Omloopu, 2. mestom na Dirki po Murcii ter tretjim mestom na klasiki Jaen in etapni Dirki po Algarvu. Na svojem blogu ste zapisali, da so že številke s treninga kazale na odlično formo, a vseeno je številke treba prenesti na dirke. Ste se vseeno presenetili?
Številke ne lažejo, bile so boljše od lanskih in vedel sem, da sem dobro pripravljen – kljub temu da sem januarja in februarja količinsko treniral manj kot lani. Lahko da je to pomagalo, lahko da ni, bomo videli, kako bo s formo po višinskih pripravah.
V ekipi so verjeli, da na podlagi teh številk lahko dirkam na rezultat, da sem najbolje pripravljen, zato so mi dali proste roke. Rezultat na Murcii in Jaenu me ni presenetil, saj na enodnevnih dirkah lahko vedno dobro nastopam, s to razliko, da sem v preteklosti večkrat dirkal v vlogi pomočnika, tokrat pa sem imel proste roke. Sem se pa presenetil na Dirki po Algarvu, kjer sem bil prav tako lider ekipe in sem na koncu osvojil 3. mesto.
Izkazalo se je, da je bil odločilnega pomena kronometer, tam se je pokazalo, kdo se še lahko bori za stopničke. Moj sotekmovalec Sepp Kuss je na kronometru nekoliko zaostal, Wout van Aert je bil še vedno blizu, tako da sva zasedala 3. oziroma 4. mesto. In tretje mesto smo zadnji dan z ekipo tudi poskušali obdržati, kar nam je uspelo.
Skratka, glede rezultata sem bil najbolj srečen na Algarvu, kjer sem dirkal na skupno razvrstitev, česar običajno nisem počel, in ob konkurenci, kakršna je bila (1. mesto za Remca Evenepoela in 2. za Danija Martineza), osvojil 3. mesto. Kar zadeva enodnevne dirke, vem, da lahko dosežem dobre rezultate, a če nimam prostih rok, to težko dokažem, ker se že prej preveč iztrošim.
Zmaga na Omloopu je Tratnikova 12. zmaga v profesionalni karieri.
Kaj pa zmaga na Omloopu?
Kaj naj rečem, odlično. Da zmagaš na taki dirki, s samimi dobrimi kolesarji na startu, je super. Ne da sem bil presenečen, sem pa bil zelo ponosen in zadovoljen, da sem lahko pokazal, da tudi na takih dirkah lahko zmagam.
Ko sva pri enodnevnih dirkah. Ste morda imeli priložnost spremljati dirko Strade Bianche, uvodno dirko Tadeja Pogačarja v tej sezoni? Ste si morda glede na vrhunsko formo, v kateri ste, zaželeli, da bi bili tam?
Smo gledali, da. Letošnje Strade so bile res nekaj posebnega, najdaljša izvedba do zdaj, pa še vreme! Zagotovo bi si v taki formi želel biti tam, a po drugi strani moramo vedeti, da enkrat forma tudi mine, take forme ne moreš ohranjati pol leta in glede na moj program dirk je pomembno, da se v določenem trenutku malo ustavim.
Pred mano so še klasike v Belgiji, nato Giro in Tour. Če bi rekel, da bi po Kuurne (Kuurne-Brussel-Kuurne, op. a.) kar nadaljeval, bi se lahko zgodilo, da bi se na klasikah, ki šele prihajajo, tudi Dirka po Flandriji, in ki so nam kot ekipi najpomembnejše v prvem delu sezone, povsem iztrošil.
Zdaj poskušamo pred klasikami formo še dvigniti, je pa res, da ko si v formi, bi jo najraje izkoristil in dirkal, a ne gre. Ko se vrneš z enodnevne dirke, potrebuješ od dva do tri dni počitka, sledi nekaj treninga in že potuješ naprej. To vse prinaša dodaten stres. Zdaj smo za tri tedne na višini, kjer je vse lažje, lažje se je prilagajati. Če se nisi dobro regeneriral, boš izpustil intervale, ne moreš pa iti na dirko in potem odstopiti. Navsezadnje ekipa tudi zahteva, da se izkažeš. Ne skrbi me, priložnosti bo še dovolj.
Čestitka moštvenega kolega Wouta van Aerta
To je vaša druga sezona v dresu Visma | Lease a Bike. Že lani ste omenili, da je ena bistvenih razlik od prej ta, da so treningi in prehrana zelo skrbno načrtovani. Ste letos opazili še kakšno drugo pomembno stvar? Kakšno okolje ponuja ekipa Visma? Je to ekipa, kjer na vsakega člana gledajo kot na posameznika s svojimi željami, potrebami in ambicijami, kjer nisi zgolj številka?
Sistem treninga, prehrana in pristop do dirk so podobni kot lani, je pa razlika v tem, da ima vseh 28 kolesarjev v ekipi enako podporo. Se pravi tako na treningu kot pri prehrani. Ni tako, da bi Jonas (Vingegaard, op. a.) ali Wout (Van Aert, op. a.) imela česa več ali kaj bolje kot mi. Vsak dobi program treninga, ki je načrtovan do zadnje podrobnosti, vsakega kolesarja spremljajo do potankosti, za vsakega kolesarja je točno določeno, kaj potrebuje z vidika prehrane … Tudi zato smo tako uspešni. Ko pridemo na dirko, je vseh sedem ali osem kolesarjev v ekipi najboljša različica samih sebe. Od vsakega poskušajo dobiti maksimum in ko smo na dirki, vemo, da smo vsi člani ekipi vrhunsko pripravljeni. Zato so tudi rezultati tako dobri.
Lanska sezona je bila moja prva v tej ekipi in v prvi sezoni se vsi nekoliko lovimo. Mi, kolesarji, in ekipa, ki nas mora bolje spoznati. So pa bili v ekipi že lani presenečeni nad mojimi dosežki, kar pa zadeva dirke, se na prvih vedno malo loviš, poleg tega sem se tik pred Girom poškodoval in je bilo bolj tako. Šele na Vuelti sem lahko dokazal, kaj zmorem.
V ekipi so videli, da so številke visoke in da lahko dirkam na rezultate, tudi zato sem letos na vseh dirkah do zdaj dobil svojo priložnost. Seveda je super, da sem te priložnosti tudi izkoristil in dosegel dobre rezultate, zato verjamem, da se bodo priložnosti še ponudile.
Se pa seveda tudi zavedam, da na Touru ne bom imel priložnosti za svoj rezultat, ampak bom tam kot pomočnik, saj je naš cilj zmaga v skupni razvrstitvi. Naredili bomo vse za to, da zmaga Jonas.
Kaj pa na dirkah v Belgiji, ki vas čakajo marca?
Vlog še nismo določili, verjamem pa, da če bom v taki formi, kot sem bil na začetku sezone, ali še v boljši, bom zagotovo dobil priložnost. Ko v Belgiji dirkamo, nimamo liderja, za katerega bi vsi delali, ampak poskušamo razliko narediti s številčno premočjo.
Omenili ste, da vam v ekipi pomagajo priti do najboljše različice samega sebe. Čutite, da ste ji blizu, ali je še ogromno manevrskega prostora na poti do tja?
Upam, da je še veliko prostora za napredek. Videl sem, da sem napredoval od lani, ne vem pa, kaj to pomeni za naslednje mesece in leta. Tudi če samo zadržim zdajšnjo pripravljenost nekaj let, bo to odlično. Seveda pa si vedno želimo še več. Še naprej bom trdo delal, kam pa me bo to pripeljalo, bomo videli. Glede na počutje, motivacijo in vse preostalo mislim, da to lahko obdržim še nekaj let, če pa bom naredil še kak korak dlje, še toliko bolje.
Vaš prijatelj in nekdanji moštveni kolega Primož Roglič je z letošnjim letom zamenjal ekipo. Kako se občuti njegova odsotnost v ekipi in pri vas osebno?
Tudi če bi bil Primož v ekipi, letos ne bi prav veliko dirkala, vsaj v prvem delu sezone ne. Jaz vozim klasike, Primož bi imel drugačen program, ampak da, seveda je bilo super, ko je bil zraven, ko sva skupaj potovala in nastopala na istih dirkah, bilo mi je v velik ponos, da sem mu lahko pomagal na dirkah, ni pa zdaj tako, da sedim v kotu in jočem. Sem družaben človek in se družim z vsemi. Zagotovo bi bilo lepo, da bi bil še v ekipi, nima pa smisla preveč razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi bilo.
Primož Roglič novo poglavje svoje kolesarske zgodbe piše v dresu nemške ekipe BORA - hansgrohe.
Mislite, da se je z menjavo ekipe pravilno odločil? Tako glede izbire nove ekipe kot odhoda iz Visme?
Ekipa BORA - hansgrohe je dobra ekipa, tudi opremo imajo kakovostno. Ne gre za kar neko ekipo. Navsezadnje so v svojih vrstah imeli tudi Petra Sagana, zmagovali so na največjih enodnevnih dirkah, zmagali so na Giru, lani imeli rumeno majico na Touru in podobno.
Kot poznam Primoža, sam dobro ve, zakaj se je odločil, kot se je. Sam detajlov o tem, kaj se v ekipi dogaja, ne poznam, verjamem tudi, da je trenutno malo težko, zagotovo pa se bodo stvari uredile. Ne vem, lahko da je tudi zdaj že vse super.
Gotovo pa mu po toliko letih ni bilo lahko menjati okolja. V Jumbu je bilo vrsto let, vsi so ga poznali, vsi so vedeli, kaj mu ustreza, in zdaj, ko je ekipo zamenjal, verjetno z razlogom, je treba to graditi na novo. Je pa tako, da ekipe zagotovo ne bi zamenjal, če ne bi čutil, da je tako prav.
Verjamem pa, da prve mesece ni lahko, tudi na prvih dirkah verjetno ni lahko, dirke so nekaj drugega kot trening, vedeti moraš, kako se tvoji kolesarji obnašajo v pelotonu, ali se bodo sotekmovalci žrtvovali zate ali ne in podobno. Gotovo bo potreboval nekaj časa, mislim pa, da ni nobenega razloga, da ne bi zmogel zmagati Toura. Če bi ostal v Vismi, bi ga verjetno težko. Jonas je namreč dokazal, da je bil zadnji dve izvedbi Toura najboljši. Za Primoža je menjava ekipe edini način, da poskuša zmagati Tour. Kapo dol za izstop iz cone udobja.
Nove kronometrske čelade ekipe Visma | Lease a Bike so sprožile kar precej komentarjev.
Zadnje dni so veliko pozornosti požele Vismine nove čelade za kronometer. Ste jo že imeli priložnost stestirati, kakšno je vaše mnenje o njej?
Čelado sem videl, še preden je bila potrjena pri UCI. Poskusil sem jo le toliko, da smo ugotovili, katera velikost mi ustreza, nisem pa se z njo še zares vozil niti na treningu, tako da težko komentiram. Po zadnjih podatkih je izjemno hitra, kar je konec koncev tudi najpomembnejše.
Ko smo ravno pri kronometru. Kakšno je vaše mnenje o trasi olimpijskega kronometra, ste se s selektorjem Urošem Murnom že kaj pogovarjali o možnosti nastopa? Slovenija ima na voljo samo eno mesto.
Trasa je večinoma ravna, kar mi ne ustreza najbolj, sem pa selektorju dal vedeti, da bi, če bi Primož, ki ima kot olimpijski prvak verjetno prvo mesto pri izboru, ali Tadej kronometer preskočila, sam z veseljem izkoristil priložnost.
Selektorju (Urošu Murnu, op. a.) sem rekel, naj najprej Primoža in Tadeja povpraša po njunih ciljih, vemo, da se tik pred tem konča Tour … Lahko se zgodi, da za nastop na kronometru ne bosta zainteresirana in bi se raje pripravila na cestno dirko, in če se to zgodi, potem bi mesto na kronometru z veseljem zasedel jaz.
To bi mi ogromno pomenilo in v to sem pripravljen vložiti veliko dela. Že zdaj se poskušam bolj osredotočati na kronometer, tudi na Algarvu ni bil slab. Bil sem sicer deseti, a zaostanki so bili majhni. Skratka, v ozadju mojih načrtov je tudi razmišljanje o olimpijskem kronometru. Če bom dobil zeleno luč za kronometer, bom z veseljem sprejel priložnost in nastopil.
Tadej Pogačar je sezono 2024 začel z veličastno zmago na italijanski klasiki Strade Bianche.
Tako kot Tadej Pogačar boste tudi vi nastopili na Giru in Touru. Do zdaj dveh grand tourov zapored še niste vozili. Imate kakšne skrbi v zvezi s tem?
Niti ne, v bistvu se tega veselim. Ko so mi v ekipi predstavili program, sem bil izjemno zadovoljen. Bojim se ne, ker je velika razlika, ali dirkaš dva grand toura za skupno razvrstitev ali si tam kot pomočnik. Glede tega nimam nobenih strahov.
Pomembno je le, da si po Belgiji vzamem teden dni dobrega dopusta, da si telo spočije in bom pripravljen na slabe štiri tedne treninga, ki mu sledi Giro. Tudi po Giru bo prva prioriteta počitek, potem pa bo treba spet graditi formo za Tour. Sicer pa grem raje na Giro in Tour kot pa na višinske priprave in Tour (smeh, op. a.).
Kako gledate na cilj Tadeja Pogačarja, da poskuša zmagati na Giru in Touru?
Meni se zdi to odlično in verjamem, da mu to lahko tudi uspe. Na Giru bo zagotovo prvi favorit in tudi na Touru bo zagotovo konkurenčen. O tem, ali se bo na obeh potegoval za zmago, se bomo pa o tem lažje pogovarjali po Touru.
Tratnik je trenutno na višinskih pripravah na Tenerifu.
Trenutno ste na pripravah na Tenerifu. Kako vam minevajo dnevi, kako naporen je vsakdan na višinskih pripravah? Marsikdo pravi, da mu priprave na višini ustrezajo tudi zato, ker tam ni drugih motenj.
Kadar so na sporedu treningi, čas tako hitro mine, da težko opišem. Zjutraj greš na trening, se vrneš okoli 15. ure, poješ kosilo, sledi masaža in dan res hitro mine. Ko pa so prosti dnevi, se kar malo vleče, tukaj gor nimaš kaj početi. Popoldanski čas v prostih dneh je malo daljši, vsaj tako se zdi, ampak se ne pritožujem, saj so prosti trenutku redki in pridejo kar prav.
Ko prideš na priprave, se ti zdi, da bo tri tedne težko minilo, potem pa kar naenkrat ugotoviš, da so že mimo.
Nekaterim kolesarjem višinske priprave ne ustrezajo, drugim zelo. Kakšne so vaše izkušnje?
Osebno čutim, da mi priprave na višini zelo koristijo, seveda pa je veliko odvisno od pristopa k treningu. Zdi se mi, da moraš na začetku precej previdno trenirati, tudi prehrana mora biti dobra, se pravi, da moraš dovolj pojesti, ker je poraba kalorij toliko večja. Prvi teden morajo biti treningi nizkointenzivni, da se telo navadi na višino, dovolj je treba zaužiti. Če prideš na višino in imaš željo shujšati, je to še dodatni stres za telo in to ni dobro. Če je pristop pravi, priprave na višini zagotovo pomagajo. Meni osebno to ustreza, sem pa slišal, da nekaterim ne odgovarja.
Tokrat smo višinske priprave začeli 29. februarja, 20. marca pa že letimo v Belgijo, kjer me 22. marca čaka naslednja dirka (E3 Saxo Classic, op. a.).
Preberite še:
