Tour de France
Matej Mohorič
Petek, 5. 7. 2019, 4.18
1 leto, 9 mesecev
Pred 106. Dirko po Franciji
Na najvišjem Touru v zgodovini dva Slovenca, širok krog favoritov in rumeni jubilej #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,18
V soboto se bo v Bruslju začela že 106. izvedba prestižne Dirke po Franciji. Tour bo tudi letos deležen ogromno pozornosti, osrednje vprašanje pa je, ali bo angleško moštvo Ineos – nekdanji Sky – nadaljevalo prevlado v zadnjih letih. Slovenija bo imela v kolesarskem ognju dve železi, Mateja Mohoriča in Jana Tratnika, katerih glavna naloga bo kritje hrbta njunemu kapetanu pri moštvu Bahrain-Merida Vincenzu Nibaliju, a bo imel prvi tudi proste roke za napad na etapne zmage.
Največja dirka na svetu bo letos doživela 106. izvedbo in praznovala 100. obletnico rumene majice, ki pripada najboljšemu kolesarju na slovitem Touru. Karavana 176 prijavljenih kolesarjev se bo v soboto v Bruslju podala na 3.480-kilometrsko pot do Pariza, kjer bo v nedeljo, 28. julija, cilj slavne dirke.
Letos brez Rogliča, bomo pa pesti stiskali za Mohoriča in Tratnika
Lanski Tour je bil za Slovence še posebej zanimiva, saj je Primož Roglič konkuriral najboljšim in na koncu osvojil skupno četrto mesto. Letos bo prestižno dirko izpustil in se pripravil na Vuelto, Slovenija pa kolesarja, ki bi se bojeval za skupno zmago, nima.
Matej Mohorič etapni zmagi z Gira in Vuelte že ima, želi si še najbolj prestižno na Touru.
Vseeno pa brez slovenskega pridiha ne bo šlo, naše barve bosta v dresu Bahrain Meride branila Matej Mohorič in Jan Tratnik. Prvi bi rad po Vuelti (najboljši v 7. etapi leta 2017) in Giru (10. etapa leta 2018) na Touru zaokrožil trojček in postal prvi Slovenec z etapnimi zmagami na vseh treh tritedenskih dirkah. Tratnik bo imel nekoliko drugačno nalogo in bo v šprintih pomagal Sonnyju Collbrelliju, ekipa pa veliko pričakuje od njega tudi uvodni dan, ko bo ekipni kronometer.
Njihov prvi adut bo izkušeni Vincezo Nibali, ki je tritedensko francosko pentljo že osvojil. Prav ta slavni Italijan je tisti kolesar, ki je leta 2014 prekinil vladavino britanskega moštva Sky, ki se je letos preimenoval v Ineos.
Brez velikega britanskega spopada, manjka tudi nizozemski as
Jan Tratnik bo prvič nastopil na dirki po Franciji, lani je odpeljal Giro.
Ta bogata britanska ekipa je sicer pobrala vse preostale lovorike od leta 2012. Najprej je to uspelo Bradleyju Wigginsu, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi Britanec z zmago na Touru, nato je prišel čas za Chrisa Frooma, ki je slavil leta 2013, nato pa po enoletnem premoru nanizal tri zaporedne zmage (2015–2017), lani pa ga je nasledil moštveni kolega, Valižan Geraint Thomas.
Ljubitelji kolesarstva po svetu, predvsem pa na Otoku so se veselili letošnjega obračuna med Froomom in Thomasom, a od velikega dvoboja ne bo nič. Froome se je v tem mesecu na Dauphineju huje poškodoval in sanje o peti zmagi na Touru so se v hipu razblinile. Štirikratni zmagovalec okreva v bolnišnici in je sezono končal, tudi branilec naslova Thomas pa je poskrbel za šok med svojimi navijači in s padcem na dirki po Švici ogrozil svoj nastop na Touru.
Valižan jo je odnesel srečno in naj bi bil nared za vse pasti, ki jih ponuja francoska kolesarska pentlja. Ta bo letos pogrešala še enega velikega favorita, Toma Dumoulina, lani drugo uvrščenega v boju za rumeno majico. Nizozemec jo je skupil pri padcu na letošnjem Giru in po nekaj poskusih vrnitve zaradi poškodovanega kolena (z operacijo so mu nazadnje iz rane odstranili delce peska) se je vrhuncu sezone moral odpovedati. Med favoriti ne bo niti našega Primoža Rogliča, ki se je odločil za počitek po zanj hudo naporni dirki po Italiji.
Krog favoritov za končno zmago širok kot že dolgo ne
Ob odsotnosti nekaterih velikih imen je krog favoritov za končno zmago letos nadvse širok. Dirka bo odprta, kot že dolgo ne, se veselijo sladokusci, a se tudi strinjajo, da je Ineos še vedno tisto moštvo, ki ga bo treba premagati. Geraint Thomas je kot branilec naslova seveda pred začetkom dirke prvo ime in kapetan ekipe, ki pa bo imel močnega konkurenta tudi v svojem moštvu. Če Valižan ne bo dovolj močan za napad na skupno zmago, ima Ineos na voljo skritega aduta v mladem Kolumbijcu Eganu Bernalu, ki je v izjemni formi in je letos dobil že dirko Pariz–Nica in Dirko po Švici.
Lani so oder za zmagovalce zasedli Geraint Thomas (v sredini), Tom Dumoulin (levo) in Chris Froome (desno). Letos dva manjkata.
Izkušeni Nibali, od Thomasu eden od dveh nekdanjih zmagovalcev na letošnji štartni listi, je bil v napovedih skromen, a mu ne gre verjeti, da ne bi napadel rumene majice, če bi se mu ponudila priložnost, kandidatov za skupno zmago pa je še kar nekaj.
Astana prihaja v Francijo s kakovostno zasedbo, ki ji bo poveljeval Jakob Fuglsang. Danec je leta 2009 osvojil dirko Po Sloveniji, letos pa je vroč, zmagal je na kriteriju Dauphine, pa na dirki Leiege-Bastogne-Liege in dirki po Andaluziji. Na Touru bo imel ob sebi odlične pomočnike – Izzagirreja, Fraileja, Sancheza in Bilbaa.
Francozi bi z največjim navdušenjem pozdravili zmago domačega matadorja. Nazadnje so slavili Bernarda Hinaulta, in sicer daljnega leta 1985. Romain Bardet (AG2R La Mondiale) in Thibaut Pinot (Groupama–FDJ) sta moža, ki bi lahko posegla visoko.
Zanimivo bo videti, kaj bo naredil Rogličev ekipni kolega pri Jumbo-Vismi Steven Kruijswijk. Svojo priložnost bodo iskali še španski zvezdnik španskega moštva Movistar Mikel Landa, ki bo imel ob sebi Kolumbijca Naira Quintano. Ta utegne ob slabi formi Lande prevzeti vajeti.
Tu sta še britanska dvojčka pri Michelton-Scottu Adam in Simon Yates, kolumbijski veteran Rigoberto Uran in Američan Tejay van Garderen pri EF Education First, Avstralec Richie Porte (Trek Segafredo), Irec Dan Martin (UAE Emirates Team) … Čeprav ne bo Frooma in Duomoulina, se obeta izjemno razburljiv boj za skupno zmago.
Šprinterji nad Petra Sagana
Na nekaj redkih ravninskih etapah bodo v glavni vlogi šprinterski zvezdniki, prvi favorit za osvojitev zelene majice najboljšega po točkah pa je seveda Slovak Peter Sagan, ki bo napadel že svojo sedmo zeleno. Slovaku bodo veselje poskušali preprečiti že omenjeni Colbrelli, pa Norvežan Alexander Kristoff, ki je na Elizejskih poljanah dobil zaključni šprint lanskega Toura, Rogličev nizozemski moštveni kolega Dylan Groenewegen, Avstralca Caleb Ewan (Lotto Soudal) in Michael Matthews (Sunweb), Italijan Elia Viviani (Deceuninck Quick-Step) ...
V boju za pikčasto majico najboljšega hribolazca bo lanski uspeh poskušal ponoviti domači as Julian Alaphillippe (Quick-Step), nanjo bo prežal tudi Warren Barguil (Sunweb), kot morebiten plen jo je omenjal Nibali, francosko čast bi utegnila v tem seštevku braniti tudi Pinot in David Gaudu (Groupama-FDJ), napasti pa Španca Fraile in Bilbao, pa Fuglsang ali še kakšen od favoritov za rumeno, če jim v skupnem seštevku ne bo šlo …
Bela majica za najboljšega mladega kolesarja je po napovedih že oddana 22-letnemu Kolumbijcu Eganu Bernalu (Ineos), v boj se lahko vmešajo še 22-letni Gaudu, pa 23-letni Rogličev kolega Laurens De Plus, možnost pa ima ne nazadnje tudi naš Matej Mohorič, ki je star šele 24 let.
Kdaj bodo vrhunci dirke?
Letošnji Tour je sicer izrazito hribovit, na sporedu je 30 kategoriziranih klancev, v gorskih etapah pa se bodo kolesarji petkrat povzpeli nad 2.000 metrov nadmorske višine, zaradi česar so prireditelji letošnjo izvedbo dirke označili za "najvišji Tour v zgodovini". Najvišja točka bo letos Col de l'Iseran, ki leži 2.770 metrov nad morjem.
Dirka se začenja v Belgiji, v Bruslju, otvoritvena bo 192-kilometrska ravninska etapa, v kateri se bodo za zmago udarili šprinterji, drugi dan pa že prinaša prvega od dveh kronometrov na letošnji francoski pentlji, 27-kilometrsko ekipno vožnjo na čas s ciljem pod znamenitim Atomiumom.
Tretja etapa bo že na francoskih tleh, prav tako kot četrta bo ravninska z nekaj hribi in dolga več kot 200 kilometrov, na peti in šesti pa bo karavana že zapeljala prek prvih hribov. Predvsem šesta bo zahrbtno zahtevna, dolga sicer le 160 kilometrov, a bo pot kolesarje vodila po sedmih kategoriziranih klancih, od teh treh prve kategorije.
Sedma etapa bo najdaljša na letošnji dirki, po 230 kilometrih je pričakovati, da se bodo za zmago udarili šprinterji, v osmi pa bodo ti spet na prepihu, saj bodo morali preživeti hribovitih 200 kilometrov, etapo s sedmimi na videz nedramatičnimi klanci (petimi druge in dvema tretje kategorije), ki pa v seštevku predstavljajo kar 4.000 višinskih metrov.
Razgibani bosta še deveta in deseta etapa, šele po desetih dneh dirkanja pa bo kolesarjem na voljo prvi dan odmora. Nadaljuje se z 11. etapo, formalno sicer ravninsko, pa vseeno z dvema kategoriziranima klancema, sicer le tretje in četrte kategorije, 12. pa bo karavano že pripeljala v Pireneje. V nekaj več kot 209 kilometrih od Toulousa do Bagneres-de-Bigorreja bo pot tekmovalce vodila čez dva več prelaza prve kategorije, Col de Peyresurde (1.569 metrov n. m.) in Hourquette d'Ancizan (1.564 metrov n. m.), z več kot 20-kilometrskim spustom v cilj.
13. etapa bo 27,2-kilometrski posamični kronometer v Pauju, trasa je brez izrazitejših klancev, a vseeno razgibana, z dvema "kucljema" prek 300 metrov nadmorske višine, ta ura resnice pa bo potekala na zgodovinski datum. 19. julij bo namreč zaznamoval natanko 100 let od podelitve prve rumene majice v zgodovini.
V kratki, a strupeni 14. etapi pa bo cilj na epskem vzponu na legendarni Tourmalet, klanec najvišje kategorije (HC – Haut categorie, 19 kilometrov s povprečnim naklonom 7,4 odstotka) 2.115 metrov nad morjem. Nekje na polovici etape bodo zlezli še čez prvokategorni Col du Soulor (1.474, 11,9 kilometra, povprečni naklon 7,8 odstotka).
Pred drugim dnevom odmora, ki bo v ponedeljek, 22. julija, v Nimesu, se bodo kolesarji potili še na eni "srednjegorski" etapi, z dvema vzponoma prve kategorije, zadnji, alpski teden pa se bo začel z nezahtevno 177 kilometrov dolgo hribovito etapo, dan kasneje ponudil le za odtenek napornejšo, nato pa sledi peklenski trojček, ki bo odločil letošnji Tour.
208 kilometrov dolga 18. etapa bo ponudila štiri kategorizirane klance, za ogrevanje tretje kategorije, nato pa skok čez 2.000 metrov na Col de Vars prve kategorije, in v drugem delu etape vzpon Col D'Iozard (2.360 metrov n. m. – najvišja kategorija) in nato še znameniti Col de Galbier (2.642 metrov n. m. – najvišja kategorija).
19. etapa bo dolga le dobrih 126 kilometrov, bodo pa morali v teh kolesarji premagati tudi Col de l'Iseran (HC), ki bo z 2.770 metri nadmorske višine najvišja točka Toura 2019 in Monte de Tignes (2.089 metrov n. m. – prva kategorija).
Zadnja možnost za pretres skupnega seštevka bo 130-kilometrska 20. etapa ob Albertvilla do Val Thorensa, s tremi napornimi klanci, najprej Cormet de Roseland (1.968 metrov n. m. – prva kategorija), nato Cote de Longefoy (1.190 metrov n. m. – druga kategorija) in s ciljem v znanem smučarskem središču 2.365 metrov n. m., ki je zadnji klanec najvišje kategorije na letošnji francoski pentlji.
Parada šampionov, zadnja etapa 106. izvedbe Toura, se bo, kot je v navadi, končala s krogi po Elizejskih poljanah v Parizu in ciljnim šprintom za prestižno etapno zmago, ki zaradi surovih gorskih etap utegne potekati brez največjih šprinterskih zvezdnikov.
| Etape | Dan | Kraj in dolžina | Vrsta |
|---|---|---|---|
| 1. | sobota, 6. julij | Bruselj - Bruselj (194,5 km) | ravninska |
| 2. | nedelja, 7. julij | Bruselj - Bruselj (27,6 km) | ekipni kronometer |
| 3. | ponedeljek, 8.julij | Binche - Epernay (215 km) | ravninska |
| 4. | torek, 9. julij | Reims - Nancy (213,5 km) | ravninska |
| 5. | sreda, 10. julij | Saint-Die-des-Vosges - Colmar (175,5 km) | srednje gorska |
| 6. | četrtek 11. julij | Mulhouse - La Planche des Belle Filles (160,5 km) | srednje gorska |
| 7. | petek, 12. julij | Belfort - Chalon-sur-Saone (230 km) | ravninska |
| 8. | sobota, 13. julij | Macon - Saint-Etienne (200 km) | hribovita |
| 9. | nedelja, 14. julij | Saint-Etienne - Brioude (170,5 km) | srednje gorska |
| 10. | ponedeljek, 15. julij | Saint-Flour - Albi (217,5) | hribovita |
| torek, 16. julij | prost dan | ||
| 11. | sreda, 17. julij | Albi - Toulouse (167 km) | ravninska |
| 12. | četrtek, 18. julij | Toulouse - Bagneres-de-Bigorre (209,5 km) | gorska |
| 13. | petek 19. julij | Pau - Pau (27,2) | posamični kronometer |
| 14. | sobota, 20. julij | Tarbes - Tourmalet (117,5) | gorska |
| 15. | nedelja, 21. julij | Limoux - Foix (185) | srednje gorska |
| ponedeljek, 22. julij | prost dan | ||
| 16. | torek, 23. julij | Nimes - Nimes (177 km) | hribovita |
| 17. | sreda, 24. julij | Pont du Gard - Gap (200 km) | srednje gorska |
| 18. | četrtek, 25. julij | Embrun - Valloire (208 km) | gorska |
| 19. | petek, 26. julij | Saint-Jean-de-Maurienne - Tignes (126,5 km) | gorska |
| 20. | sobota, 27. julij | Albertville - Val Thorens (130 km) | gorska |
| 21. | nedelja, 28. julij | Rambouillet - Pariz (128 km) | ravninska |
Dva imenitna jubileja
Eddy Merckx je rumeno majico nosil kar 96 dni. Slavni Belgijec je na Touru zmagal petkrat.
106. izvedba največje kolesarske dirke na svetu slavi nekaj jubilejev. V Bruslju se bo začela v čast petkratnega zmagovalca, belgijske kolesarske legende Eddyja Merckxa, ki je prvi Tour dobil leta 1969, natančno pred pol stoletja. Prireditelji bodo letos podeljevali posebne, jubilejne rumene majice, saj ta slavni kos oblačila letos slavi stoletnico.
Rumeno majico (maillot jeune) so namreč vodilnemu v skupnem seštevku Toura prvič podelili 19. julija leta 1919, na 13. izvedbi dirke, prvi po štiriletni prekinitvi zaradi prve svetovne vojne. Prvi jo je oblekel domačin Eugène Christophe, največkrat pa jo je nosil Merckx, in sicer kar 96 dni.
Letošnje jubilejne majice bodo nekaj posebnega, obljubljajo prireditelji, prvi jo bo v Bruslju najverjetneje oblekel eden od šprinterjev, prav na rojstni dan rumene majice, 19. junija, pa bo na sporedu posamični kronometer, po katerem utegne menjati lastnika.
